Domače novice

INTERVJU: ROMAN DOBNIKAR, PREDSEDNIK AZS: »Neuspešnih nastopov na tako visoki ravni ni!«

Na minulih Olimpijskih igrah  nas je zastopala deseterica slovenskih atletov, številka, ki je gleda na menjavo rodov pred sezono verjetno niso pričakovali niti največji optimisti. Čemu pripisujete ta uspeh?

Res je, tako številčne odprave si nismo upali napovedati ali pričakovati. Dejansko je število tistih, ki so izpolnili zahtevne mednarodne norme, še višje, saj jo je izpolnila tudi Maruša Mišmaš, na katero nikakor ne gre pozabiti. Imeli smo torej 11 atletov, ki so se uvrstili na tekmovanje, kar je številčno morda še bolje od prejšnjih iger v Londonu. Tam nas je zastopalo 12 atletov, vendar je od tega polovica naših potnikov izpolnila nekoliko milejše B-norme, ki so tedaj še veljale. Ne našo odpravo sem zelo ponosen. Reprezentanca pa je zagotovo odraz izjemnega atletskega talenta, ki domuje v Sloveniji, dobrega dela trenerjev, klubov, dobrega dela v strokovnih krogih Atletske zveze Slovenije ter predanosti in ljubezni do tega krasnega športa.

Z letošnjih iger se vračate z eno uvrstitvijo v finale ter enim državnim rekordom. Pred pričetkom se je vodstvo AZS opredelilo do cilja, da bi bilo zadovoljno z enim do dvema prebojema v finale. So torej gledano s strani zveze ter vas osebno atleti letos upravičili pričakovanja?

Pred odhodom sem dejal, da se nadejamo kakšnega finala, ki bo glede na globalno razširjenost in moč atletike zavidljiv uspeh. Ta cilj je bil s finalom Tine Šutej dosežen, zato lahko z gotovostjo trdim, da smo  dosegli zastavljene cilje. Poleg tega je Luka Janežič na tekmi življenja izboljšal lasten državni rekord, kar je glede na njegovo mladost res enkratno. Gre za mlado generacijo, za katero ocenjujemo, da bo svoj vrhunec dosegla na naslednjih Olimpijskih igrah v Tokiu. Poleg tega ne gre pozabiti na široko znanje naših trenerjev, najbolj blesteč tokratni primer je Andrej Hajnšek, ki je Hrvatico Saro Kolak povedel do zlata.

Pa pričakovanja javnosti? Ta so po navadi še precej višja, sploh glede na letošnje uspešne olimpijske nastope slovenske olimpijske odprave ter atletske uspehe v preteklosti …

Nobena skrivnost ni, da smo Slovenci kot nacija nadpovprečno uspešni v tekmovalnem športu in zato uvrstitve, ki nimajo leska medalje, kar nekako zbledijo v množici zavidljivih uspehov. Seveda je športe zelo težko primerjati, saj ima vsak svojo specifiko in težavnost, nastop na olimpijskih igrah pa uspe le redkim. Je pa dejstvo, da je atletika globalno razširjen šport, v katerem tekmujejo predstavniki več držav kot jih imajo na primer Združeni narodi. Konkurenca in norme se poostrujejo, svoje delata tudi finančna situacija in ravnotežje moči na svetovnem športnem trgu, kar daje vsem trenutnim uspehom naših atletov še dodatno veljavo.

Ostanimo pri financah – zaradi globalne finančne situacije so se mnoga podjetja odločila, da naložbe bolj pazljivo namenjajo za področja, med katerimi je tudi šport. Kako je stanje v slovenski atletiki?

V slovenski atletiki smo ponosni, da z nami nekateri sponzorji vztrajajo že skoraj desetletje, kar nam daje posebno potrditev. Družini naših podpornikov pa so se v zadnjem obdobju pridružila še druga podjetja, naš krog sponzorjev pa se še povečuje. Tudi njim gre seveda posebna zahvala za dosedanje sodelovanje in pomoč, ki je v teh časih neprecenljiva.

Tudi atletika se je že vračala z največjega športnega tekmovanja z medaljami. Z zadnjih treh iger se je slovenska atletika vrnila z medaljo, prav v času olimpijskih iger je minilo natanko 8 let največjega slovenskega atletskega uspeha – zlate medalje. Se ti zlati časi slovenske atletike lahko ponovijo?

Zagotovo! Glede na statistiko  smo v vsaki generaciji imeli kakega posameznika ali posameznico, ki je  z dosežki svetovnega formata slovensko atletiko ohranjal v samem športnem vrhu ter s seboj “vlekel” še številne, ki so se približevali njegovim dosežkom. Imeli smo Gregorja Cankarja, pa Brigito Bukovec, nato Jolando Čeplak in seveda izjemnega Kozmusa. Ta niz je pokazal, da se lahko tudi v prihodnosti nadejamo kakšnega posameznika, ki se bo “izstrelil” na sam vrh, kar letos že dokazujejo in napovedujejo npr. Renner, Janežič in Šutejeva, vsaka sezona pa v ospredje potisne še koga. Glede tega sem optimist, imamo veliko atletskega znanja, veliko številčno bazo aktivnih atletov ter dobre trenerje in klube, tako da sem prepričan, da slovensko atletiko tudi v prihodnje še čaka kak šampion kova Kozmus.

V slovenski atletiki je občutna menjava generacij, ki se je izraziteje začela kazati že v prejšnji sezoni. Kar za 7 atletov je bil Rio krstni olimpijski nastop.

Res je. Med deseterico so kar štirje atleti in atletinje mlajši od 25 let. Razveseljivo je predvsem dejstvo, da so prav najmlajši atleti tisti, ki so letos zabeležili največje uspehe, na primer s srebrno medaljo Roberta Rennerja na Evropskem prvenstvu in petim mestom Janežiča, ki je na OI tekel rekordno. Oba letos nastopata tudi v elitni Diamantni ligi. Poleg tega je zaledje mladih atletov zelo bogato. Tu je mlada Veronika Domjan, najmlajša udeleženka, ki v zadnjih dveh sezonah serijsko  popravlja državne rekorde v metu diska, pa ena naših najbolj perspektivnih športnic  Maruša Mišmaš, Maja Bedrač in Eva Pepelnak, ki sta na letošnjem Evropskem prvenstvu za mlajše mladince priskakali do medalje. Ne smemo pozabiti tudi npr. na mladega zvezdnika v metu kopja Matijo Muharja in mlade udeležence največjih letošnjih tekmovanj v mladinski konkurenci, kjer smo imeli zelo številčne predstavnike, med uspešnejšimi pa letos tudi npr. Lara Omerzu, Nika Glojnarič, Denis Babič in mnogi drugi …

Kdo vas je letos najbolj presenetil? Kakšne lastnosti po vašem mnenju družijo najbolj perspektivne slovenske atlete?

Najbolj vroča atleta sezone sta mlada enaindvajsetletni Luka Janežič, ki je na svoji največji tekmi kariere – polfinalu Olimpijskih iger pritekel do novega državnega rekorda, ter Robert Renner, ki mu je letos z bronom na Evropskem prvenstvu uspelo priti do prve članske medalje z velikih tekem. Že z lanskega Evropskega prvenstva do 23 let se je trojica Janežič – Renner – Rudolf vrnila z medaljami, kar je upravičilo njihovo perspektivnost in napovedalo uspehe tudi v članski konkurenci. Povezuje jih močna prijateljska vez, ki so jo stkali v svojih letih ukvarjanja z atletiko, kar je lepo videti in spremljati. Poleg tega jih družijo lastnosti, ki so zelo pomembne v atletiki in nasploh v športu: trdo delo, vztrajnost in pozitiven pristop do treninga. Gre za mlade, skromne in prijetne fante, za katere sem prepričan, da jih atletska pot vodi samo še strmo navzgor.

Izpostavil bi tudi Marušo Černjul, ki je za mnoge atletsko odkritje sezone. Pred domačo publiko se ji je na državnem prvenstvu uspelo kvalificirati za Olimpijske igre, bila pa je tudi naša finalistka na Evropskem prvenstvu v Amsterdamu. Tudi na olimpijskih igrah sta jo le dva centimetra ločila od finala in centimeter do osebnega rekorda.

“Seveda pa je tudi naša zvezda Tina Šutej vedno med najboljšimi, njena forma pa raste …”

Med atletskimi olimpijci pa je bilo mnogo tudi takih, ki imajo kljub mladosti že kar nekaj kilometrine z nastopi na največjih tekmah …

 Vsekakor. Tu bi poudaril predvsem finalistko letošnjih Olimpijskih iger Tino Šutej, ki ima že veliko izkušenj z nastopi na največjih tekmah. Že pred desetletjem je postala mladinska svetovna podprvakinja v Pekingu, kjer je lani nastopila tudi na svetovnem prvenstvu. Nastopila je tudi že na Olimpijskih igrah v Londonu ter lani  med drugim postala balkanska prvakinja.

Ne gre pozabiti tudi na najboljšo atletinjo Majo Mihalinec, ki se uvršča med najboljše šprinterke v Evropi in kaže silovit napredek, prihajajo  pa tudi atleti, ki še niso nastopili na OI, na primer Petra Koren v troskoku in Neja Filipič v skoku v daljino, ki sta prav tako nastopili v letošnji močni odpravi na Evropsko atletsko prvenstvo v Amsterdamu.

Kako osebno spremljate in doživljate uspehe in neuspehe atletov?

 Sem velik športni in atletski navdušenec, ob nastopih atletov pa sem še posebno emotiven. Zagovarjam, da v atletiki, sploh na vrhunski ravni, ki jo dosegajo naši olimpijci, neuspeha ni, je le morda zamujena priložnost, ki pa pride že na naslednji večji tekmi. Zame so uspešni vsi.

Kaj želite dolgoročneje doseči v slovenski atletiki?

 Vse se začne pri mladih, vzgoji in sodelovalnem pristopu in odnosih. Iščem kompromise, ne pa sporov, sem predsednik, ki zna prisluhniti, na koncu pa tudi odločiti o nekih zadevah, ko je to potrebno. Na področju dela z najmlajšimi pa bi poudaril delo na področju otroške atletike, ki se je ob številnih priložnostih v zadnjih dveh letih razmahnila po Sloveniji, nadgradnja pa bo projekt UNESCO, ki jo bo potisnil še bolj v ospredje.

Pomembno je tudi, da se slovenska atletika vključi v področje rekreacije, ki je gotovo ena ključnih področij, v katerega je usmerjen razvoj športa  po celotnem svetu, česar se zavedamo tudi v slovenski atletiki. Tako so že začele potekati aktivnosti na tem področju, sodelujemo že z nekaterimi organizatorji največjih tovrstnih prireditev v Sloveniji oblikujemo pa tudi posebno Združenje za rekreativne teke.

Državni rekord na 10.000 m ima Stane Rozman s časom 28.32.86, pred 33 leti. Razmišljate kako dolgoprogaše privabiti na atletsko stezo?

Gre za zanimiv paradoks, saj po nekaterih podatkih v Sloveniji teče okrog 100.000 Slovencev. Vendar se moramo zavedati, da je vrhunska atletika nekaj povsem drugega kot rekreativna. Vrhunski atlet potrebuje drugačen pristop, trenersko ekipo in predvsem kilometrino, kar pomeni naporno in predano treniranje od malih nog. Prednost rekreacije je seveda, da se vanjo lahko vključimo kadarkoli, tudi v poznejših letih, vendar pa možnosti za vrhunski rezultat praktično več ni. Tudi na globalni ravni v teh disciplinah prevladujejo tekači z afriške celine, mladi pa se v iskanju perspektivnih disciplin usmerjajo v druge discipline in razdalje, kar jim tudi ne gre zameriti. Vsekakor pa imamo široko bazo mladih atletov, med katerimi verjamem, da se bo gotovo našel kak tekač, ki bo sposoben podreti tudi ta rekord, že sama motivacija rušenja tako starega rekorda je gotovo za marsikoga mamljiv izziv. V kratkem bo tako predstavljen “projekt podiranja rekorda 10.000 m”, s katerim bomo prvega atleta ali rekreativca lepo nagradili.

24/08/2016

Roman Dobnikar, predsednik AZS: »Neuspešnih nastopov na tako visoki ravni ni!«

INTERVJU: ROMAN DOBNIKAR, PREDSEDNIK AZS: »Neuspešnih nastopov na tako visoki ravni ni!« Na minulih Olimpijskih igrah  nas je zastopala deseterica […]
24/08/2016

Jesenski sklop okroglih miz Združenja atletskih trenerjev Slovenije

Po organizaciji tematskih okroglih miz na Skupščini združenja novembra 2015 in v času prvomajskih priprav, vas vabimo na zadnji sklop […]
22/08/2016

Avgust bo zaključil atletski teden v Velenju in Novem mestu

Domače atletsko prizorišče  konec meseca avgusta čaka nov vrhunec. V tednu atletike se bo zgodila vrsta atletskih dogodkov, ki bo […]
21/08/2016

DESETERICA SLOVENSKIH ATLETOV ZAKLJUČILA NASTOPE NA OLIMPIJSKIH IGRAH

  Rio de Janeiro, 21. avgusta Deseterica pomlajene atletske reprezentance, ki je nastopila na letošnjih olimpijskih igrah, je danes zaključila […]