Otroci in mladina

Opredelitev atletike

Beseda atletika je starogrškega izvora (ATHLETES = borec, boriti se, tekmovati). Današnji izraz ATLETIKA se prvič v omenja v leta 1806 knjigi J. Sinclaira : » A collection of papers of the subject of athletic Exercices« . Atletika je športna panoga, ki v svojem osnovnem bistvu vsebuje naravne oblike gibanja kot so hoja, teki, skoki in meti. Z gotovostjo lahko trdimo, da je človek v razvoju od pradavnine uporabljal te gibalne oblike, da bi preživel v kruti borbi z naravo. Nagon po preživetju je človeka podzavestno vzpodbujal, da je razvijal te osnovne gibalne sposobnosti. Z razvojem njegove ustvarjalnosti, religije in kulture ob hkratni želji po igri in tekmovanju je telesne sposobnosti želel udejanjiti tudi v obliki tekmovanj. Prvotna tekmovanja so imela predvsem religiozni značaj. To velja tudi za prve starogrške olimpijske leta 776 p.š., ki pomenijo začetek razvoja atletike kot športne panoge.

Značilnosti atletike

Atletika je specifična , heterogena športna panoga , ki jo z razliko od drugih športnih panog sestavljajo številne atletske discipline (24 disciplin za moške in 23 disciplin za ženske). Delimo jih v hojo, teke, skoke in mete. Atletske discipline razen objektivne merljivosti rezultatov, nimajo prav veliko skupnih značilnosti. Razlikujejo se tako glede tehnike izvedbe, gibalnih sposobnostih, biomehanskih in fizioloških značilnosti, metodike učenja in načina treniranja. Nedvomno je atletika ena od temeljnih športnih panog, ki predstavlja osnovo tudi številnim drugim športom.

»Atletika je kraljica športov »

Ali je zgornja trditev upravičena ?

  1. Atletika je klasična športna panoga z zelo dolgo in bogato tradicijo in zgodovino.
  2. Je temeljna športna panoga, ki je z gibalnega vidika osnova številnim drugim športnim panogam.
  3. Vsebuje nekatera za človekov razvoj in obstoj pomembna utilitarna gibanja.
  4. Optimalna dostopnost atletskih aktivnosti tako z vidika tehnike izvedbe, prostora, časa kot starosti.
  5. Atletika ima pomembno vzgojno in biološko funkcijo pri razvoju mladih.
  6. Vrednotenje atletskih rezultatov temelji na eksaktnih meritvah in postopkih.
  7. Atletika je planetarna športna panoga razširjena na vseh kontinentih.
  8. V mednarodno atletsko federacijo International Association of Athletics Federations – IAAF je vključenih 213 držav (nacionalnih panožnih atletskih zvez), kar je največje število med vsemi športnimi panogami.
  9. Absolutna konkurenca – glede na število nastopajočih držav na velikih tekmovanjih, kot so svetovna prvenstva in olimpijske igre.
  10. Velika medijska odmevnost atletike na velikih tekmovanjih.

Pojavne oblike atletike

  1. Temeljna – šolska atletika
  2. Rekreativna atletika
  3. Atletika skupin s posebnimi potrebami
  4. Veteranska atletika
  5. Vrhunska – tekmovalna atletika

Vloga in n pomen šolske atletike

  1. Razvoj osnovnih – prirodnih gibalnih sposobnosti
  2. Razvoj specifičnih gibalnih sposobnosti
  3. Razvoj pomembnih življenjskih funkcionalnih sposobnosti
  4. Učenje in osvajanje temeljnih atletskih znanj
  5. Zadovoljevanje primarnih bioloških potreb
  6. Razvoj ustvarjalnosti in samopodobe
  7. Razvoj osebnostnih karakteristik
  8. Razvoj moralnih in psihosocialnih vrednot
  9. Razvoj zdravega življenjskega sloga in zdravih življenjskih navad

Otroška atletika

Pomen gibalne dejavnosti otrok

  • Naravna – biološka (atletska) gibanja so potreba slehernega otroka-mladostnika
  • Kot kažejo najnovejše raziskave so otroci premalo telesno aktivni
  • Njihove biomotorične sposobnosti se iz leta v leto zmanjšujejo
  • Današnji slovenski 11 – 14 letniki pretečejo razdaljo 600m povprečno 8 sek. počasneje kot pred 30 leti (Strel, 2008)
  • Gibalno manj aktivni otroci so nagnjeni k debelosti, pogosteje zbolevajo, težje prenašajo šolske obveznosti in imajo nižje šolske ocene (Škof, 2007).
  • Delež otrok s povečano telesno težo se je v Sloveniji povečal v zadnjih 20 letih povečal za 4 do 10 % ( Strel, 2004)
  • Družina in družinsko okolje je eden od najpomembnejših dejavnikov oblikovanja življenjskega (športnega) sloga otrok

Kdaj otroka vključiti v atletsko dejavnost

  • Vključevanje otrok v določeno športno dejavnost je v veliki meri odvisno od specifike športne panoge
  • Imamo športe z zgodnjo specializacijo (gimnastika, drsanje, plavanje) in športe z pozno specializacijo ( dviganje uteži, kolesarstvo)
  • Atletika je športna panoga z relativno pozno specializacijo
  • Vključevanje otrok v atletiko lahko temelji na spontani – naravni selekciji oziroma na doseženih rezultatih
  • Pri naravni selekciji imajo prednost tisti učenci in učenke, ki hitreje biološko dozorevajo
  • Vključevanje otrok v atletsko dejavnost je lahko rezultat znanstvenih metod selekcije
  • Zgodnje vključevanje otrok v atletsko dejavnost ima lahko zelo pozitivne učinke, če je ta vadba vsebinsko in organizacijsko primerno vodena
  • Če program atletske vadbe ni prilagojen biološkim in psiho-socialnim značilnostim otrok ima lahko številne negativne posledice (osip, poškodbe, nemotiviranost)
  • Atletska vadba, ki je zelo ozka, specifična in tekmovalno usmerjena ima za posledico prehitro izgorevanje »mladih atletskih šampionov«
  • Mnogi atleti so dosegli vrhunske rezultate, čeprav so pričeli s treningom relativno pozno
  • Pozen vstop otrok v atletsko dejavnost je lahko tudi posledica njihove širše talentiranosti za večje število športov. Talentirani otroci so praviloma uspešni na mnogih področjih tudi na »ne športnih«, zato je njihova odločitev mnogokrat zelo težavna

Razvojne faze treniranja mladih atletov

  1. FAZA : 3 – 10 let PREDTRENIRANJE – INICIALNA FAZA
  2. FAZA : 11 – 14 let OSNOVNO TRENIRANJE
  3. FAZA : 15 – 17 let GRADILNO TRENIRANJE
  4. FAZA : 18 – let TRENING ZA VRHUNSKE REZULTATE

Vloga staršev pri atletski dejavnosti otrok

  • Starši so pomemben dejavnik uspešnega procesa atletske vadbe. Tvorijo del trikotnika, ki ga sestavljajo : športnik- trener- starši
  • Starši morajo dajati otroku materialno in moralno podporo ter ljubezen ne glede na rezultat
  • Pogosto so starši glede športnih rezultatov svojih otrok preveč kritični, nerealni, pretirano ambiciozni, celo nasilni
  • Starši svoje neuresničene športne ambicije pogosto projecirajo skozi svoje otroke
  • Zlasti nevarni so starši, ki želijo posegati v strokovno-trenersko delo svojih otrok
  • Starše je potrebno natančno seznaniti z njihovimi pristojnostmi, dolžnostmi, klubskimi pravili in realnimi pričakovanji
  • Atletski trener mora postaviti jasno mejo med stroko in vlogo staršev.
  • Starši morajo razumeti da so učinki atletske vadbe dolgoročni in daljnosežni. Praviloma je atletski trening je »tek na dolge proge«
  • Atletski trening ni samo v funkciji športnega rezultata ampak je investicija v zdravje otrok in naložba v zadovoljno in kreativno življenje
  • Zabava in druženje otrok je prav tako pomembna vrednota atletskega treninga kot sam tekmovalni rezultat

Trenersko delo z mladimi atleti

Pedagoška načela

  • Atletski trening mora biti primeren koledarski in biološki starosti otrok
  • Otroke je potrebno vzpodbujati ne glede na njihove dosežke
  • Ustvarjati je potrebno takšne pogoje treninga, ki zagotavljajo veliko »uspeha«
  • Izogibati se je potrebno načinu vadbe, ki »pritiska« na mladega atleta
  • Sleherni trening mora zagotavljati primeren »emocionalni tonus«
  • Načrtovati je potrebno pester, zanimiv in dobro organiziran atletski trening
  • Pri treningu je potrebno upoštevati individualne značilnosti in sposobnosti otrok
  • Za otroke je značilna kratkotrajna koncentracija, zato mora biti atletska vadba temu prilagojena

Trenersko delo z mladimi atleti

Vključevanje otrok v atletska tekmovanja

  • Kdaj otroke vključiti v sistem tekmovanj je odvisno od njihove biološke in mentalne zrelosti
  • Za nekatere otroke je atletsko tekmovanje prijetna izkušnja, za druge stres ali tesnobno stanje
  • Za tekmovanje morajo biti otroci primerno pripravljeni
  • Preveliko število tekmovanj lahko povzroči »izgorelost« mladih atletov
  • Mladi atleti pogosto ne razumejo racionalnega bistva tekme
  • Tekmovalne poraze otroci doživljajo emocionalno in ne racionalno
  • Preveliko število tekmovanj je lahko povezano s poškodbami ali boleznimi
X