Pomembni zgodovinski dogodki

Atletika je ena izmed najbolj uspešnih slovenskih športov. Naši športniki redno sodelujejo na vseh velikih tekmovanjih, kot so olimpijske igre, svetovna prvenstva in evropska prvenstva.

Kot tekmovalni šport se je atletika v Sloveniji pojavila že leta 1887, leta 1920 pa je bilo organizirano prvi prvenstvo v Sloveniji. Le štiri leta kasneje beležimo prvo udeležbo Slovencev na olimpijskih igrah v zgodovini.

Prvo slovensko medaljo na velikih tekmovanjih je osvojil Stanko Lorger na evropskem prvenstvu v atletiki leta 1958 (110 metrov ovire) v Stockholmu. Na prvo olimpijsko medaljo smo čakali do leta 1996, ko je Brigita Bukovec stopila na drugo stopničko in osvojila srebro za Slovenijo v Atenah. Zelo smo ponosni, da se v zadnjih desetletjih slovenski atleti vračajo v domovino z vseh mednarodnih tekmovanj z izjemnimi dosežki, številnimi medaljami in finali.
Trije slovenski športniki, Primož Kozmus, Brigita Bukovec in Jolanda Čeplak Batagelj, ki so se povzpeli na olimpijski podij, širijo slavo slovenskega športa po vsem svetu na najboljši možni način:

– Atlanta 1996: srebrna medalja, Brigita Bukovec,
– Atene 2004: bronasta medalja, Jolanda Čeplak Batagelj
– Peking 2008: zlata medalja, Primož Kozmus,
– London 2012: srebrna medalja, Primož Kozmus.
Poleg štirih olimpijskih medalj so na svetovnih prvenstvih slovenski atleti po osamosvojitvi osvojili 8 medalj (zlato: Primož Kozmus, srebro: Jolanda Čeplak, Primož Kozmus, Britta Bilač, bron: Gregor Cankar, Primož Kozmus, Marija Šestak, Brigita Bukovec), na evropskih prvenstvih pa 12 medalj, od njih 4 zlate medalje (Helena Javornik, Britta Bilač, in dvakrat Jolanda Čeplak).

2016

bronasta medalja Roberta Rennerja na Evropskem prvenstvu v Amsterdamu

srebrni medalji Maja Bedrač in Eve Pepelnak na Evropskem prvenstvu za mlajše mladince

bronaste medalje Lucije Krkoč in Mitja Kosovelja ter ženske ekipe na Svetovnem prvenstvu v gorskem maratonu

2015

30 medalj slovenskih atletov na največjih tekmovanjih na balkanskem, evropskem in svetovnem nivoju

volilni kongres Evropske atletske zveze na Bledu

2014

Martina Ratej drugouvrščena v skupnem seštevku meta kopja v Diamantni ligi

Srebrna kolajna Matije Muharja na mladinskem SP

Atletski vikend v znamenju zmage slovenske reprezentance na ekipnem tekmovanju Balkanation

 2013

Matiji Muharju naslov svetovnega prvaka med mlajšimi mladinci.

 2012

Srebrna kolajna na Olimpijskih igrah v Londonu Primoža Kozmusa.

2011

Evropsko prvenstvo v krosu drugič v Velenju.

2010

Svetovno prvenstvo v gorskih tekih na Veliki planini.

2009

Primož Kozmus svetovni prvak v metu kladiva v Berlinu.

2008

Olimpijska zlata medalja Primoža Kozmusa v Pekingu.

Preselitev Atletske zveze Slovenije v lastne prostore 08.12.2008.

2005

Organizacija 19. kongresa Evropske atletske zveze v Ljubljani z udeležbo predstavnikov 45 držav.

2002

Svetovni dvoranski rekord na 800 m Jolande Čeplak na evropskem dvoranskem prvenstvu na Dunaju.

Helena Javornik postane prva evropska prvakinja v krosu v Medulinu.

Evropski trenerski kongres (EACA) od 15.- 18. novembra v Čatežu z udeležbo skoraj 200 trenerjev.

2001

Evropsko prvenstvo v gorskih tekih v Cerkljah na Gorenjskem.

1999

Prva članska medalja na svetovnih prvenstvih (bron Cankarja v Sevilli).

Evropsko prvenstvo v krosu v Velenju.

1998

Ženska reprezentanca nastopi na pokalu Evrope »SPAR« super liga.

1997

Mladinsko evropsko prvenstvo v Ljubljani (MEPA ’97) od 24.- 27. julija.

1996

Prva olimpijska medalja (srebro Brigite Bukovec na 100 m ovire v Atlanti).

1995

Janez Aljančič postane član Sveta Evropske atletske zveze. Funkcijo opravlja do leta 2011, ko postane častni član EAA.

1994

Na Bledu zaseda Svet Evropske atletske zveze, ki se ga udeleži tudi predsednik Svetovne atletske zveze Primo Nebiolo.

V Ljubljani tekmovanje II. lige evropskega pokala Bruno Zauli, obe naši ekipi sta tretji.

1993

Atletska zveza Slovenije postane članica svetovne atletske zveze (IAAF) avgusta na kongresu v Stuttgartu.

1992

Na izrednem Svetu Evropske atletske zveze v februarju sprejem Slovenije kot začasno članico v Evropsko atletsko zvezo (EAA). Polnopravna članica postane 24. oktobra na izrednem kongresu EAA v Pragi.

18. maja v Ljubljani prva volilna skupščina Atletske zveze Slovenije v samostojni Sloveniji.

Prvi samostojni nastopi Slovenije na mednarodnih tekmovanjih (olimpijske igre, evropsko prvenstvo v dvorani, mladinsko svetovno prvenstvo, nastopi članskih in mladinskih reprezentanc).

1990

Prva medalja na svetovnem mladinskem prvenstvu (srebro Lužarjeve na 400 m ovire).

1987

Prva medalja na mladinskem evropskem prvenstvu (bron Dominčeve na 400 m ovire).

1980

Prvo uradno elektronsko merjenje časov izvedeno z lastno napravo.

1978

Bojan Polak-Stjenka postane kot prvi Slovenec predsednik Atletske zveze Jugoslavije.

1974

Prva ženska medalja (bron Nataše Urbančič v metu kopja) na evropskem prvenstvu v Rimu.

1973

4. in 5. avgusta izvedejo v Celju polfinalno tekmovanje Pokal Evrope.

1964

Draga Stamejčič 10. maja v Celju izenači svetovni rekord na 80 m ovire s časom 10.5.

1958

Prva slovenska medalja na evropskem prvenstvu v Stockholmu (srebro Stanka Lorgerja na 110 m ovire).

1951

Ustanovljen zbor trenerjev in instruktorjev, ki ga vodi Dragan Kramer.

1948

12. junija v Ljubljani ustanovljena Atletska zveza Slovenije

1945

Ustanovljen lahkoatletski odbor pri Fizkulturni zvezi Slovenije.

1938

Prva nastopa Slovencev (Pleteršek in Goršek) na evropskem prvenstvu v Parizu.

1927

Ustanovi se Zveza slovenskih lahkoatletskih klubov, ki deluje do leta 1938.

1924

Prvi slovenski nastop na olimpijskih igrah v Parizu (Perpar).

Prvenstvo Jugoslavije prvič v Sloveniji (v Ljubljani).

1922

V Ljubljani se ustanovi Lahkoatletska zveza Slovenije (7. maj), ki se konec leta preimenuje v Ljubljansko lahkoatletsko podzvezo in deluje do leta 1927.

1921

Pri Športni zvezi Slovenije se ustanovi lahkoatletski odsek, katerega načelnik je ing. Stanko Bloudek.

1920

Dvodnevno atletsko prvenstvo Slovenije za moške v Ljubljani (25.- 26. september).

1887

Atletika se pojavi kot tekmovalni šport pri dolenjskem Sokolu v Novem mestu.

X