Richard Atuya (Foto: Peter Kastelic / AZS)
29. Rekord Šmarne gore
Ljubljana, 4. oktober 2025
Avtor: Peter Kastelic
Na 29. Rekordu Šmarne gore, gre za tek po najkrajši in najbolj obiskani poti iz Tacna preko sedla na Šmarno goro, smo videli nov neverjeten rekordni tek Kenijca Richarda Omaye Atuye, ki je od ”stopnici” za gostilno Grad pa do platoja na vrhu pritekel v 10 minutah in 33 sekundah.
Prejšnji rekord Eritrejca Filimona Abrahama je izboljšal za vrtoglavih 26 sekund, kar je za 1,85 km s 360 metri višinske razlike ogromno. ”Na letošnjem teku bomo videli, kje je trenutni človeški limit, saj bo po mojem mnenju nastopil trenutno najboljši tekač za to progo na svetu,” je nekaj dni pred tekom napovedoval Tomo Šarf, do pred dnevi predsednik Svetovne zveze za gorske teke (WMRA) in najbolj zaslužen človek za razvoj slovenskega gorskega teka v zadnjih desetletjih. Njegove napovedi so se uresničile oziroma so bile še presežene, saj je napovedal, da verjame, da Atuya lahko teče 10:45.
Tomo Šarf (Foto: Peter Kastelic / AZS)
Hitreje od prejšnjega rekorda je tekel tudi drugouvrščeni Patrick Kipngeno, ki prav tako prihaja iz Kenije. Na vrh je pritekel v času 10:46, kar je še vedno 13 sekund hitreje od prejšnjega rekorda. Tretji je bil Luka Kovačič, zmagovalec zadnjih dveh izvedb teka, ki je s časom 11:04 za sekundo zaostal za slovenskim rekordom, ki ga je sam postavil lani. Klemen Španring je bil s časom 11:12 četrti, z osebnim rekordom pa se je izenačil s Timotejem Bečanom na drugem mestu večne slovenske lestvice. Bečan je bil tokrat s časom 11:26 šesti, pred njim je bil še Italijan Tiziano Moia (11:17). Mladi Maj Pritržnik je bil s časom 12:10 sedmi, v deseterici pa sta bila še dva Slovenca. Jaka Marinko, ki je bil najhitrejši mladinec, je bil deveti (12:33), Jaka Bostner pa deseti (12:36).
Luka Kovačič (Foto: Peter Kastelic / AZS)
Med dekleti ni bilo tako močne mednarodne udeležbe, nastopila je le Italijanka Arianna Del Pino, ki je bila druga s časom 14:58, zmaga pa je ostala doma. S časom 14:30 jo je osvojila Klara Velepec. Zanimivo, tekla je do sekunde isti čas kot lani in ostaja na 12. mestu večne lestvice. Tretje mesto je osvojila Klementina Lemut (16:01).
Rezultati
Zgodovina Rekorda Šmarne gore
Najkrajša pot na goro je vedno predstavljala poseben izziv za lovce na rekorde. Alpinisti, atleti, kolesarji, nogometaši, smučarji tekači in ostali – vsi športniki iz bližnje in daljne okolice Ljubljane so se že desetletja preskušali na šmarnogorski strmini in neformalno tekmovali, kdo bo hitrejši.
Tudi zato, da bi govoricam o malo verjetnih vzponih pod desetimi minutami naredili konec, se organizatorji določili, da uradno poiščejo najhitrejšega.
Zdaj že nekdanji rekorder Filimon Abraham. (Foto: Frane Kranjec/Prijavim.se)
”Prvič smo Rekord organizirali leta 91 kot spomladansko varianto klasičnega Teka na Šmarno goro. Istega leta naj bi jeseni pripravili še tradicionalni Tek, a so dogodki, ki so se zvrstili tistega junija in nas popeljali v samostojnost, preprečili načrte organizatorju. Pozimi leta 1996 smo zamisel o organizaciji Rekorda oživili, vendar je prišla pobuda povsem od drugod. Prvega februarja 1995 se je namreč v slovenskih gorah smrtno ponesrečil eden izmed nas, prijateljev Šmarne gore, članov Šmarnogorske naveze. Tako se vsako prvo soboto v februarju prvič v novem letu zbere pod Šmarno goro slovenska gorsko-tekaška srenja – zaradi druženja, zaradi dirke in nenazadnje zaradi Toma, pa čeprav tega zadnjega marsikdo niti ne ve. Rekord je posvečen Tomu, ki je svoje telo in duha krepil na pobočjih Šmarne gore za domačo hišo,” je zapisano na spletni strani organizatorja. Termin je bil dolgo časa februarski, a se je kasneje zaradi takšnih in drugačnih razlogov spreminjal.