
Jure Kastelic je Bloudkovo nagrado prejel leta 1996, Brigita Bukovec pa leto prej. (Foto: Stanko Gruden/STA)
Bloudkova nagrada je najvišje državno priznanje Republike Slovenije za dosežke na področju športa. Imenovana je po velikem športnem delavcu in funkcionarju Stanku Bloudku, ki je med številnimi športnimi panogami svoj pečat pustil tudi na področju atletike.
Bloudkove nagrade od leta 1965 dalje podeljuje odbor za podeljevanje Bloudkovih priznanj,
ki ob nagradi podeljuje tudi Bloudkove plakete. Med dobitniki Bloudkovih nagrad so tudi številni atletski delavci, atleti in trenerji. Bloudkovo nagrado za razvoj atletike pa sta v preteklosti prejela tudi Atletsko društvo Kladivar Celje in Atletski klub Olimpija Ljubljana.
Kot prvi je Bloudkovo nagrado med atletskimi delavci dobil Fedor Gradišnik, dolgoletni predsednik AD Kladivar Celje in predsednik AZS med letoma 1956 in 1959. Fedor je bil tudi uspešen trener, ki je med drugimi atleti treniral tudi olimpijca in srebrnega z evropskega prvenstva v Stockholmu Stanka Lorgerja. Ta je Bloudkovo nagrado za tekmovalne
dosežke dobil leta 1967.
V samostojni Sloveniji sta prva dobila Bloudkovo nagrado dolgoletna atletska delavca Milan Jerman in Roman Lešek, ki je na olimpijskih igrah v Rimu in Tokiu tekmoval v skoku s palico. Prve atletske medalje so prinesle njihovim akterjem tudi Bloudkovo nagrado. Po vrsti so si sledili Britta Bilač (1994), Brigita Bukovec (1995) in Gregor Cankar (1999).

Martin Steiner (Foto: Martin Metelko / Sportida)
V novem tisočletju so Bloudkove nagrade za atlete in atletske delavce postale redkejše, tudi število nagrajencev v posameznem letu se je zmanjšalo. Prvi nagrajenec, ki je prihajal iz atletskih vrst, je bil Jože Hladnik, ki je uspešno vodil tako kranjske kot tudi slovenske atletske sodnike. Sledila je nagrada Jolandi Čeplak za osvojen naslov evropske prvakinje v teku na 800 m, ki si ga je pritekla v Münchnu leta 2002.
V letu 2006 je nagrado za življenjsko delo v športu dobil koprski trener Lucijan Kozlovič, ki je bil tudi pobudnik prvih množičnih tekov na Obali.
V letu 2008 sta bila med nagrajenci spet dva iz atletskih vrst. Slučaj je nanesel, da sta se oba v času svoje atletske poti ukvarjala z metom kladiva. Primož Kozmus je nagrado dobil za zlato olimpijsko medaljo v metu kladiva, ki jo je tega leta osvojil na OI v Pekingu, Adi Vidmajer pa za življenjsko delo na področju atletike in planinstva.
Leta 2016 je Bloudkovo nagrado prejel Martin Steiner, ki je vrsto let uspešno vodil Strokovni svet Atletske zveze Slovenije. Opazno pa je bilo tudi njegovo delo v AK Velenje, ki je v tem času dvakrat organiziralo evropsko prvenstvo v krosu in bilo organizator EAA-mitinga.
Bloudkovo nagrado za življenjsko delo v športu sta leta 2023 prejela Janez Penca in Vojko Orel.
Seznam dobitnikov Bloudkovih nagrad (atletika):
V seznamu so upoštevani tudi nagrajenci (poševni tisk), ki niso prejeli priznanja izključno za dejavnost v atletiki, so pa del svoje športne aktivnosti udejanjili v atletiki kot funkcionarji, trenerji, sodniki ali registrirani tekmovalci.
Leto | Ime in priimek ali klub | Kraj delovanja |
---|---|---|
1965 | Fedor Gradišnik AD Kladivar Celje |
Celje Celje |
1966 | Leopold Krese Drago Ulaga |
Ljubljana Ljubljana |
1967 | Stanko Lorger Boris Gregorka |
Celje Ljubljana |
1968 | Drago Stepišnik | Ljubljana |
1971 | Marko Rožman | Ljubljana |
1972 | Karel Jug Jože Šater |
Celje Ravne na Koroškem |
1973 | Nataša Urbančič | Celje |
1974 | Jože Glonar | Novo mesto |
1975 | Jože Štrafela | Ptuj |
1976 | AK Olimpija Ljubljana | Ljubljana |
1977 | Jože Šturm Jože Malič |
Ljubljana Ljubljana |
1978 | Janez Gabršek Drago Požar |
Ljubljana Nova Gorica |
1979 | Ivan Križnar | Škofja Loka |
1980 | Marjan Skušek | Ljubljana |
1981 | Marko Račič | Ljubljana |
1983 | Janez Aljančič Janez Pavčič Bojan Polak |
Ljubljana Ljubljana Ljubljana |
1984 | Dagmar Šuster | Ljubljana |
1985 | Janez Ponebšek Draga Stamejčič-Pokovec Karlo Vončina |
Kranj Ljubljana Nova Gorica |
1986 | Evgen Bergant Dušan Povh |
Ljubljana Ljubljana |
1987 | Cveto Pavčič | Ljubljana |
1988 | Beno Hvala Jože Fišer |
Ljubljana Maribor |
1989 | Leopold Kranjčič | Maribor |
1991 | Milan Jerman | Ljubljana |
1992 | Roman Lešek | Celje |
1994 | Britta Bilač Štefan Ošina |
Ljubljana Kranj |
1995 | Brigita Bukovec | Ljubljana |
1996 | Jurij Kastelic | Ljubljana |
1998 | Metod Klemenc | Radomlje |
1999 | Gregor Cankar | Celje |
2000 | Jože Hladnik | Kranj |
2002 | Jolanda Čeplak | Velenje |
2003 | Tomislav Levovnik | Ljubljana |
2006 | Lucijan Kozlovič | Izola |
2007 | Marcel Đurđević | Koper |
2008 | Primož Kozmus Adi Vidmajer |
Brežice Žalec |
2009 | Evgen Titan | Murska Sobota |
2016 | Martin Steiner | Velenje |
2023 | Janez Penca Vojko Orel |
Novo mesto Nova Gorica |