Maruša Mišmaš Zrimšek (Foto: Peter Kastelic / AZS)
Ljubljana, 21. januar 2026
Avtor: Peter Kastelic
Maruša Mišmaš Zrimšek je lansko atletsko sezono izpustila zaradi materinstva. Marca sta z možem Matejem povila sina Marcela in sledila je počasna vrnitev v trenažni proces. Deset mesecev po rojstvu je slovenska rekorderka spet v vrhunski formi in z visokimi cilji v letu 2026.
“Za mano je najlepše leto, čeprav nisem tekmovala. Res da uživam v teku in treningih, ampak zdaj z Marcelom je vse samo še lepše,” nam je zaupala 31-letna atletinja, ki zadnja leta živi v Kamniku: “Res da imam manj časa za počitek, manj spim, a nisem utrujena, počutim se dobro in mi nič ne manjka.“
S počasnim tekom je začela kmalu po porodu, a seveda zelo prilagojeno: “Prve mesece sem trenirala po občutku, zdaj pa sem že nekaj časa v normalnem procesu treninga. Od julija treniram tudi po trenerjevem planu. Z njim in tudi z ostalimi atletinjami iz skupine sem bila ves čas v stiku. Skupaj smo pred svetovnim prvenstvom šli tudi na višinske priprave v St. Moritz.”
Sicer pa večino treningov slovenska rekorderka v teku na 3000 metrov z zaprekami, rekord je postavila ob odličnem petem mestu na svetovnem prvenstvu v Budimpešti leta 2023, opravi doma.
Tudi zdaj v zimskem delu sezone nima v planu priprav v tujini. “Moja ekipa je prav zdaj v Južnoafriški republiki. Tudi sama sem razmišljala, ali bi se z družino priključili, a smo se na koncu odločili, da raje ne. Bil bi prevelik stres, tako da treniram doma in sem bolj mirna. Dopoldan običajno naredim trening na ‘tekaču’, popoldan pa se z možem izmenjujeva. Za daljše treninge pa na pomoč pride mami ali pa tašča, tako da midva lahko tudi skupaj tečeva. Najini dolgi teki ob nedeljah pa so nekakšen romantičen zmenek,” še pove udeleženka vseh največjih atletskih tekmovanj. Leta 2021 je nastopila tudi na olimpijskih igrah v Tokiu in osvojila odlično šesto mesto.
Zmaga na silvestrskem teku znak dobre forme
Mišmaš Zrimšek ima po porodu za seboj tudi prve tekme. Že septembra je nastopila na državnem prvenstvu v cestnem teku na 5 km in s časom 17:05 osvojila drugo mesto. Mesec dni pozneje je nastopila še na ljubljanskem maratonu, tokrat na 10 km. S časom 34:05 je končala na tretjem mestu: “Dvakrat daljšo razdaljo kot pred enim mesecem sem pretekla v enakem tempu, morda še bolj sproščeno. Zelo sem bila zadovoljna z napredkom.”
Sledil je dvomesečni tekmovalni premor, nato pa prva tekma, ki jo je vzela povsem zares. Udeležila se je cestnega teka v avstrijskem Peuerbachu, na 5,1-kilometrski progi pa tudi zmagala: “Tam sem šla na polno. Najprej nisem imela občutka, da grem na tekmo, bolj sem se ukvarjala s tem, kaj moram vzeti s seboj za Marcela, kaj bosta z možem ta čas počela, nekaj ur pred tekmo pa sem začutila adrenalin. Bila sem v pravem psihičnem stanju za tekmovanje, povsem osredotočena. Prvi del teka sem samo poskušala držati vodilne, v zadnjem krogu pa sem čutila, da imam še moči, zato sem v zadnjem ovinku napadla in uspelo mi je zmagati s svojim krepko najboljšim časom do zdaj na tej progi. Tako da mislim, da sem še v boljši formi kot pred nosečnostjo.”
V dvorani ne bo tekmovala, preizkusila se bo v polmaratonu
V zimski sezoni ne bo tekmovala na dvoranskih mitingih, želi pa se preizkusiti v polmaratonu. Najverjetneje bo marca nastopila na polmaratonu v Haagu, morda pa se udeleži tudi vojaškega svetovnega prvenstva v polmaratonu, ki bo v začetku aprila v Turčiji.
“Sicer pa letos fokus ostaja pri teku čez zapreke. Bomo videli, kako mi bo šlo, zaprek namreč po porodu še nisem trenirala. Poletni del sezone bo bolj atletski, jeseni pa se bom spet posvetila cestnim tekom. Morda se v prihodnosti bolj usmerim v to panogo,” je še povedala in dodala, da ima za letos visoke cilje.
V Birmingham po tisto, kar ji še manjka
Letos jo tako čaka eno veliko tekmovanje, in sicer evropsko prvenstvo v Birminghamu. Tja bi šla rada po tisto, kar ji še manjka in to je medalja.
“Vem, da sem tega sposobna. Na evropskih prvenstvih sem imela vedno veliko smole: nazadnje poškodba, pa odpoved prvenstva leta 2020 zaradi covida. Želim še enkrat poskusiti, preden dokončno rečem, da je konec,” je pogovor sklenila članica Atletskega društva ŽAK Ljubljana.
