
S prvenstvom za mlajše mladince in mladinke se začenjajo letošnja tekmovanja v Olimpijskem centru Novo mesto. (Foto: Peter Kastelic / AZS)
Ljubljana, 4. februar
Avtor: Peter Kastelic
Na evropskem dvoranskem prvenstvu v atletiki so zadnjič tekli na 200 metrov leta 2005, na svetovnem dvoranskem prvenstvu pa leta 2004. Zakaj so to disciplino umaknili s programa velikih atletskih dvoranskih tekmovanj?
Letošnja dvoranska atletska sezona se bo marca končala z vrhuncem v Beogradu. Na svetovnem prvenstvu prvenstvu ne bo teka na 200 metrov, discipline, v kateri so še pred dobrimi desetimi leti podeljevali medalje na največjih tekmovanjih, danes pa se v tej disciplini, ki na prostem velja za eno od bolj prestižnih, ne tekmuje več.
Šprinterji prehitri za dvoranski oval
Atletska dvorana ima šest stez, krog pa je dolg 200 metrov. V nasprotju s stezo na prostem je v dvorani krivina nagnjena. Nagib, po domače povedano, tekmovalcem pomaga, da jih ne vrže iz ovinka. Pa jih res ne?
Eden od glavnih razlogov za umik discipline s programa atletskih tekmovanj je prav dejstvo, da so tekmovalci, ki dosežejo hitrosti vse do 40 kilometrov na uro, težko ostali na svojih stezah. Tako so bili na primer na svetovnem prvenstvu v Birminghamu leta 2003 številni šprinterji diskvalificirani zaradi prestopov, med njimi tudi glavni favorit Američan Shawn Crawford, ki je branil naslov.
Tekmovanja na tej razdalji niso bila poštena
Bolj kot je ovinek oster, težje ga je preteči z veliko hitrostjo. Posledično so bile zunanje proge precej bolj ugodne kot notranje. Še več, tekmovanja so postala nepoštena, saj so vedno zmagovali tekmovalci na zunanjih progah. Tudi svetovne naslove so pretežno pobirali tekmovalci, ki so v finalu tekli na šesti progi. Na svetovnem prvenstvu v Lizboni leta 2001 prvih dveh prog v predtekih sploh niso uporabljali.
Ob tem je treba omeniti še dejstvo, da so tekači s tako hitrim tekom na ostrih krivinah močno povečali tveganja za hude poškodbe.
“Odločili smo se, da tek na 200 metrov umaknemo s tekmovalnega programa, ker se je izkazalo, da ni pošten in je preveč predvidljiv. Zmagovalca v atletiki ne bi smeli poznati še pred štartom,” so leta 2004 obrazložitev predstavili na Mednarodni atletski zvezi (World Athletics).