AZS oživlja mednarodno ligo kot serijo največjih slovenskih atletskih tekem

AZS želi z organizacijo MAL domačim in tujim atletom omogočiti kakovostna tekmovanja, več možnosti za doseganje norm za nastope na največjih mednarodnih tekmovanjih ter doseči večjo popularnost kraljice športov pri nas.

V MAL so vključeni poleg uvodnega mitinga v Slovenski Bistrici še mitingi 5. junija v Ljubljani, 12. junija v Mariboru, 15. in 16. junija atletski pokal Slovenije v Celju, 24. julija v Novem mestu ter 27. in 28. julija državno prvenstvo v Celju.

Predsednik Atletske zveze Slovenije (AZS) Roman Dobnikar je dejal, da je serija tovrstnih tekmovanj pred tem prvič potekala med letoma 2007 in 2012 in da so jo skušali spet uvrsti že predlani.

“Končno nam je uspelo, znova smo združili najboljše mitinge pri nas in na osnovi dobrega lanskega poslovanja zveze zagotovili dovolj dodatnih sredstev, da bomo dvignili raven tekmovanj MAL. V naslednjih letih se bodo lahko sedanjim organizatorjem pridružili tudi drugi. Zveza namreč z dodatnimi nagradami, denarno in organizacijsko pomaga, da so tekmovanja boljša ter da bo tudi mednarodna konkurenca boljša kot sicer,” je dodal Dobnikar.

Predsednik strokovnega sveta AZS Vladimir Kevo, ki je treniral tudi najboljšega slovenskega atleta v zgodovini Primoža Kozmusa, je dejal: “Že v prvi izvedbi serije mednarodne lige smo skušali zagotoviti možnost tekme na domačih tleh, oglaševanja, boljšega dostopa do medijev in na koncu tudi denarne nagrade, kar velja tudi za letos ponovno oživljeno serijo tekmovanj.”

Prvi mož ljubljanskega kluba Albert Šoba je izpostavil, da njegov klub ni dobil nobenih sredstev za mednarodni miting od mesta Ljubljana in da niti ne ve, če bodo dobili stadion zastonj. Tako da ni obljubil močnih atletskih imen, je pa izpostavil ekshibicijsko štafeto v spomin na Matica Šušteršiča, ki je bil tudi član štafete 4 x 100 m. Tako bodo po desetletju in več spet skupaj tekli že dolgo tekmovalno upokojeni slovenski rekorder Matic Osovnikar, Urban Acman, Boštjan Fridrih in Rok Predanič, sedaj trener Janežiča in Anite Horvat.

Skupni nagradni sklad je 35.000 evrov, za denarne nagrade na posameznih tekmovanjih se lahko potegujejo vsi tekmovalci, za skupni nagradni sklad pa le domači atletinje in atleti.

Slednji bodo po koncu MAL dobili za prvih pet mest tako v moški kot v ženski konkurenci po 2500, 1500, 1000, 750 in 500 evrov. Vsakdo pa mora nastopiti na najmanj štirih od šestih mitingov MAL.

Pri končni razvrstitvi se bo upošteval seštevek točk štirih najboljših rezultatov v katerikoli disciplini iz štirih različnih mitingov. Prvo mesto bo prineslo štiri točke, drugo dve, tretje pa eno točko. Upoštevali bodo le tiste rezultate, ki presegajo 950 točk po mednarodnih tablicah Iaaf.

Dodatne točke bodo prinesli državni rekordi (4) ter po tablicah Iaaf med 950 in 999 točkami eno dodatno točko, med 1000 in 1049 dve, med 1050 in 1099 tri, med 1100 in 1149 štiri, 1150 in 1199, pet, med 1200 in 1249 pa šest dodatnih točk.

Nad 1200 točk po tablicah Iaaf dosežejo le redki slovenski rekordi, med njimi je tudi zlati olimpionik Primož Kozmus, najboljši slovenski atlet v zgodovini, ki je kladivo največ vrgel leta 2009 (82,58 m). Prav tako se je treba v moškem teku približati meji 10 sekund (10,01), česar ni dosegel niti slovenski rekorder Matic Osovnikar.

Na posameznih mitingih, razen na atletskem pokalu in DP, kjer denarnih nagrad ne bo, bodo glede na vrednost izidov po mednarodnih tablicah najboljši osmerici tako v moški kot v ženski konkurenci celotnega tekmovanja razdelili po 800, 600, 400, 300, 250, 200, 150 in 100 evrov.