Portland, 18. marca (STA) – Kim Collins iz Svetega Krištofa in Nevisa je pol meseca pred svojim štiridesetim rojstnim dnevom pripotoval v Portland, kjer pa na dvoranskem svetovnem prvenstvu ne bo sodeloval kot gledalec ali komentator, ampak kot aktiven udeleženec v boju za medalje v teku na 60 m. “Leta niso pomembna. Končal bom, ko ne bom več konkurenčen,” je dejal.

Na dvoranskih SP je na 60 m že osvojil dve srebrni medalji, leta 2003 v Birminghamu in leta 2008 v Valencii, na olimpijskih igrah leta 1996, 2000, 2004 in 2008 sicer ni bil med prvimi tremi, veliko uspešnejši pa je bil na SP na prostem. Poleg štirih osvojenih bronastih medalj je namreč vse tekmece na poti do zlata na 100 m premagal leta 2003 v Parizu. Ta čas ima peti izid sezone na svetu na 60 m (6,51) in je pravi fenomen svetovne atletike.

“Kar noro se sliši, ko ti mladi tekmeci pridejo do mene in mi pravijo, da so njihove mame in očetje moji veliki navijači. To je res lepo slišati. Toda ti mladci se morajo zavedati, da ne bom kar končal, ker imam toliko let na plečih. Morali me bodo premagovati in to jim trenutno še ne uspeva. Lani sem bil, denimo, v dvoranski sezoni nepremagan,” je pojasnil Collins.

“Lepota ukvarjanja z atletiko je tudi ta, da tega telo ne pozabi. Nimam nobenih težav, ker toliko časa treniram in tekmujem. Vedno pravim mlajšim, ki ubirajo obratno pot, ki skušajo biti najprej hitri in šele potem dobro telesno pripravljeni, da je po tem, ko si ‘fit’, zelo lahko imeti telo tako dobro pripravljeno za tekmovanja, kot ga imam sam. Sicer pa me v tem športu, jasno, poleg zmag, navdušuje tudi hiter start, ko vse na začetku prehitiš in še preden to dojamejo, si že v cilju,” je še dodal Collins.

Še pred nastopom na olimpijskih igrah v Londonu leta 2012 ga je vodstvo reprezentance poslalo v domovino, ker je nenapovedano ponoči zapustil olimpijsko vas in obiskal svojo ženo. Collins upa, da ga bo dobra predstava v Oregonu znova uvrstila med potnike na njegove pete OI, ki bodo letos v Riu de Janeiru.