Anej Čurin Prapotnik (Foto: Peter Kastelic / AZS)
Zagreb, 4. februar
Avtor: STA
Devetnajstletni Anej Čurin Prapotnik (Ptuj) je na odprtem atletskem dvoranskem prvenstvu Zagreba zmagal v teku na 60 m in s časom 6,69 sekunde izenačil slovenski rekord za mlajše člane, star več kot dve desetletji. Šest stotink je zaostal za normo (6,63) za nastop na dvoranskem evropskem prvenstvu marca v Istanbulu.
Zelo hitro je tekla tudi Nika Glojnarič (Brežice). Bila je druga na 60 m ovire z 8,16 sekunde in je za 13 stotink zaostala za normo (8,03) za EP naslednji mesec v Turčiji. Slovenski članski rekord na 60 m ovire je s časom 7,78 dosegla ena najboljših slovenskih atletinj doslej Brigita Bukovec leta 1999.
Številne slovenske zmage
V Zagrebu je bilo še precej slovenskih zmag. Robert Renner (Mass) je bil prvi v skoku s palico s 5,25 m, Eva Pepelnak (Kladivar) v troskoku s 13,22 metra, Anže Svit Požgaj (Slovan) na 800 m z 1:52,41, v skoku v višino pa Sandro Jeršin Tomassini (Mass) z 2,16 m in Monika Podlogar (Mass) z 1,79 m.
Sandro Jeršin Tomassini (Foto: Peter Kastelic / AZS)
V suvanju krogle je slavil Blaž Zupančič (Mass) z 18,29 m, na 1500 m pa z novim državnim rekordom za mlajše mladinke Tia Tanja Živko (Kladivar, 4:26,69) pred Lizo Šajn (Slovan, 4:27,94). Druga sta bila tudi Jerneja Smonkar (Velenje) na 400 m s 55,76 sekunde in Nino Celec (Slovenska Bistrica) v skoku v daljino (7,12 m).
Že v kvalifikacijah sprinta so bili trije Slovenci na prvih treh mestih, edini so pod sedmimi sekundami tekli Čurin Prapotnik (6,89), Žiga Benko (Kladivar, 6,89) in Tilen Ovniček (Velenje, 6,98). V finalu je bil zmagovalni oder prav tako slovenski, Čurin Prapotnik pa je tekel najhitreje med Slovenci v starosti do 23 let od leta 2001. Benko je bil drugi s 6,88, Ovniček je bil tretji (6,91).
“Upal sem na tak dosežek”
“Moj prvi današnji tek se mi je zdel preveč mehak, zato je bil izid slabši. V finalu pa sem bil bolj agresiven in se je ‘poklopilo’. Upal sem na tak dosežek, čeprav prejšnje štiri tekme nisem šel najbolje. Norma za EP je zelo visoka, jo bom skušal doseči, čeprav bo težko. Mogoče imam več možnosti za nastop glede na svetovno lestvico. Konec naslednjega tedna bom tekel na balkanskem prvenstvu v Istanbulu. Tam je hitra steza, pa še konkurenca bo precejšnja, upam na dober nastop,” je povedal Čurin Prapotnik. Tehnik mehatronike iz Gorišnice pri Ptuju, ki ta čas dela v družinskem podjetju, si želi študirati fizioterapijo v naslednjem študijskem obdobju.
Anej Čurin Prapotnik (Foto: Peter Kastelic / AZS)
Matic Šušteršič je 24. januarja 2001 na 60 m tekel 6,69 sekunde, Čurin Prapotnik je ta rekord v hrvaški prestolnici izenačil in za 11 stotink zaostal za članskim slovenskim rekordom (6,58) Matica Osovnikarja iz leta 2004.
“Načrt za Čurina Prapotnika je bil čas okrog 6,70 za to sezono. To je desetinko hitreje, kot je tekel lani. Sedaj je ta cilj izpolnil, lahko pa ga še malce izboljša. V dveh letih si želiva, da izid popravi še za desetinko. Vsako leto bova to razliko razpolovila, rezerve so tako v fizičnem kot tudi v mentalnem pogledu,” je povedal trener Gorazd Rajher, ki s ta čas najhitrejšim Slovencem ni šel v Zagreb. “Pred tekmo sva se pogovarjala in tudi po njej. To lahko dam, v sprintu med tekmo ne morem pomagati. Tedaj je sam na progi, tu je razlika glede na tehnične discipline, kjer se tekmovalcu lahko svetuje med meti ali skoki. To je tudi del procesa treninga za sprint,” je dodal Rajher.
Glojnarič je tekla v dveh disciplinah. V kvalifikacijah na 60 m je tekla 7,67 in bila četrta, druga pa slovenska reprezentantka Joni Tomičić Prezelj (Olimpija), ki na Hrvaškem sicer zastopa zagrebški Dinamo Zrinjevac. Slednja je s 7,51 drugo mesto zabeležila tudi v finalu, Glojnaričeva je bila četrta s 7,65.
Nika Glojnarič (Foto: Peter Kastelic / AZS)
“Zelo sem zadovoljna, vem pa, da sem lahko še hitrejša, med ovirami nisem tekla, kot sem si želela. Imela sem konkurenco, kar je bila zame spodbuda. Ta izid je motivacija za naprej, za balkansko prvenstvo naslednji vikend. Z normo za EP se trenutno ne obremenjujem, ker se vračam po enoletnem premoru zaradi poškodbe. Vesela sem že, da lahko tečem tako, kot zmorem,” je povedala Nika Glojnarič, katere glavna disciplina so visoke ovire.
Nastopilo je še nekaj slovenskih atletinj in atletov. Na 3000 m je bil drugi Nil Kerin (Slovan, 8:51,86), na 800 m je bila tretja Lina Senica (Slovan, 2:12,89), četrta Ajda Slapšak (Kladovar, 2:17,24), šesti med atleti na tej razdalji pa Sebastjan Baš (Kladivar, 1:55,19). Šesta je bila tudi Iris Berganski (Slovan) z 1,65 m v skoku v višino, v tej panogi je bil sedmi Matjaž Šparovec (Olimpija, 1,80 m).