Horvatova končala v kvalifikacijah na SP v Londonu, Puhar na 66. mestu

London, 06. avgusta

Anita Horvat je v kvalifikacijah tretjega dne tekmovanj na 16. svetovnem prvenstvu v atletiki v Londonu v teku na 400 m zasedla skupno 38. mesto med 49 tekmovalkami in z 52,78 sekunde na svoji prvi veliki članski tekmi na prostem po pričakovanju izpadla.
Dvajsetletna Horvatova je tekla na deveti progi v tretji skupini, v kateri je imela kljub nedavnemu slovenskemu rekordu najslabši letošnji izid, v polfinale pa so vodila prva tri mesta iz šestih skupin ter še šest najhitrejših časov. V cilj je prišla zadnja, osma v skupini, za polfinale pa je bilo treba teči 52,01 sekunde.
“Ko sem videla startno listo, sem mislila, da bom lahko kakšno tekmovalko prehitela in se v skupini bolje uvrstila. Na žalost sem dobila deveto progo, vse so bile za mano in nisem vedela, kjer sem. Na zavoju se jim nisem mogla priključiti in sem preveč zaostala, da bi se otresla zadnjega mesta. Mislila sem, da sem bolje pripravljena,” je dejala Horvatova.
Na evropskem prvenstvu za mlajše člane v poljskem Bydgoszczu je 14. julija s časom 51,94 dosegla slovenski rekord ter tudi normo za London. Dan pozneje v finalu zasedla četrto mesto s 53,06 sekunde. Na velikih članskih tekmovanjih je prvič nastopila marca letos in na evropskem dvoranskem prvenstvu v Beogradu izpadla v kvalifikacijah s 23. izidom (54,65).
“Danes sem razočarana, vseeno pa sem danes bolj zadovoljna, kot sem bila po dvoranskem EP v Beogradu. Vendar si želim več. Res pa je, da sem tu nastopila med svetovno elito, izjemen občutek je teči v taki konkurenci. To pa je bil tudi moj zadnji tek v sezoni,” je končala atletinja iz Brezovice pri Ljubljani.
“S trenerjem se še malo loviva, ker šele dve leti sodelujeva. Mogoče so bile priprave na Rogli preveč, mogoče bi morala iti namesto tega na kakšno tekmo in več vaditi hitrost,” je menila Horvatova.

Slovenski udeleženec maratona na SP v Londonu Rok Puhar je londonsko preizkušnjo končal na 66. mestu. Puhar je bil na 24. mestu po petih kilometrih, po desetih pa je podel na 84., po petnajstih pa je bil že 95. med stoterico na startni listi. V nadaljevanju je na dokaj težkem maratonu odstopilo ogromno tekačev, tudi Puhar se je zaradi bolečin v stegenski mišici spogledoval s tem, na koncu pa stisnil zobe in prišel do cilja.

“Na začetku je bila skupina še zelo strnjena in sem tekel ritem, ki sem ga imel v načrtu, za osebni rekord. Pospešil sem pred zavojem, da bi ušel veliki gneči v tem delu, kar se je videlo pri vmesnem času, potem pa sem šel spet svoj ritem. Že med 12 in 14 kilometri sem moral znižati ritem, ker me je začelo zbadati v stegenski mišici. Nisem vedel, kaj bi, ali naj odstopim, toda počasi je bolečina nekoliko popustila in sem nadaljeval. Šel sem do cilja, čeprav sem vedel, da bo čas katastrofalen,” je pojasnil Puhar.

Štiriindvajsetletnik je nastopil na prvi veliki članski tekmi, brez trenerja pa je že na svojem prvem maratonu izpolnil normo za SP. V britanski prestolnici je na 42 km tekel drugič v življenju, na kar se je pred SP tri tedne pripravljal v St. Moritzu. Po njih je tekač iz Šenčurja pridobil slaba dva kilograma in imel nekaj prebavnih težav, kar pa ga ni oviralo v zaključnih pripravah na SP.

“Pokazalo se je, da je bil to dejansko moj prvi maraton. Vedel sem, da bo težko. Čutil sem sicer, da sem bil pripravljen. Mogoče je med obema maratonoma minilo premalo časa, prišla je še težava s stegensko mišico in to v maratonu pomeni 10, 15 minut počasnejši čas. Nihče ni bolj razočaran, kot sem sam. Tekel sem nato in upal, da bom prišel v cilj.”