Kristjan Čeh na EP v Rimu z zlatom kronal odlične slovenske nastope

Rim, 12. junij 2024
Avtor: STA, AZS

Kristjan Čeh je že prvi dan 26. evropskega prvenstva v atletiki v Rimu osvojil zlato medaljo, svojo četrto na velikih tekmovanjih in enajsto slovensko na prvenstvih stare celine. Predzadnji dan EP je Klara Lukan s petim mestom na 10.000 m dosegla drugo najboljšo slovensko uvrstitev.

Tretji dosežek ekipe je prav tako predzadnji dan v zadnjih slovenskih nastopih na prvenstvu izenačil Matic Ian Guček s sedmim mestom na 400 m ovire. V prvem delu EP je bila sedma v troskoku tudi Neja Filipič. Deveta je bila Lia Apostolovski v skoku v višino, 11. pa v polfinalu na 110 m ovire Filip Jakob Demšar.

“Imamo zlato, to je prva stvar, ki jo lahko izpostavim pri slovenskih nastopih, potem pa še peto mesto, dve sedmi in po eno deveto in enajsto, le četverica pa ni prišla iz prvega kroga tekmovanja. Med njimi je bila v njeni drugi disciplini, daljini, Filipič, ki pa je tedaj finale zgrešila za 10 cm. Prvenstva ne morem oceniti drugače kot zelo dobro. Žal smo zaradi poškodbe ostali brez Tine Šutej in še pred prvenstvom Maruše Mišmaš Zrimšek. Obe bi bili najverjetneje v samem vrhu skoka s palico in na 3000 m zapreke,” je nastop strnil vodja slovenske reprezentance Lado Mesarič.

Je tudi predsednik strokovnega sveta Atletske zveze Slovenije. Znova je podoživel finale prvega dne. “Mykolas Alekna iz Litve je bil prvi favorit v metu diska. Alekna je še mlajši od Čeha, letos je dosegel svetovni rekord, a mu še manjka izkušenj. Za razliko od prejšnjega EP je bil tokrat boljši Čeh, oba pa priganjata drug drugega in tako bo tudi v naslednjih letih. Olimpijski in svetovni prvak Daniel Stahl je ostal brez medalje, sicer nikoli ne veš, kaj bo naredil, še je dober. Ampak mislim, da je izkušeni Šved storil že vse in se bo po OI v Parizu počasi poslovil,” je napovedal Mesarič.

Po njegovim mnenju s petim metom ni presenetila šele 23-letna Lukan. “Potihoma smo upali še na kaj več. A je vseeno dosegla odličen izid, ima pa premalo izkušenj. Morala bo opraviti še kakšno močno veliko mednarodno tekmo, da bodo potem prišle na vrsto medalje. Dvajsetletni Guček je prihodnost slovenske atletike v vseh vidikih, kot izjemen tekmovalec, kot osebnost v odnosu do ekipe, tekmecev, trenerja, je idealna osebnost v vseh pogledih. Je trdno na tleh in ve, kaj hoče, čeprav je v bistvu še mlad fant,” je dva mlada člane ekipe izpostavil Mesarič.

Za prihodnost se ni treba bati

Marca letos je na dvoranskem SP v Glasgowu s tretjim mestom za slovensko medaljo v zelo okrnjeni ekipi poskrbela Apostolovski, lani na dvoranskem EP s srebrom Anita Horvat, štiri medalje je od leta 2021 osvojila Šutej, prav toliko tudi Čeh. “Imamo širino v slovenski atletiki, ne le zgolj posameznika ali dva. Mladi prihajajo, imamo velike reprezentance v mlajših starostnih skupinah z izpolnjenimi mednarodnimi normami in se nam za prihodnost ni treba bati,” je pojasnil Mesarič.

Povsem pa se je ponesrečila udeležba štafet na tem EP: “Že na svetovno prvenstvo štafet na Bahamih in s tem na kvalifikacije za OI nismo šli. Najprej sta se poškodovala Lovro Mesec Košir, ni bilo dolgo poškodovane Agate Zupin. Potem sta štafeti 4 x 400 m skoraj razpadli, pri atletih smo v Rim pripeljali rezervo od rezerve, potem pa je odpovedal še državni rekorder Luka Janežič. Obetala je mlada štafeta 4 x 100, bili so pred Portugalsko, ki je tekla bolje od slovenskega rekorda. A so naši napravili napako v tretji predaji, na balkanskem prvenstvu nedolgo prej v drugi. Ker četrte predaje ni, bo prej ali slej padel dokaj star slovenski rekord.”

Mesarič se je ozrl na olimpijske igre čez dva meseca v Parizu. “Marsikdo je Čeha odpisal po nekaj manj uspešnih nastopih v tem letu, pa je v Rimu prišel do popolne popotnice za OI. Zaenkrat se tudi zamenjava trenerja ni pokazala kot problematična. Za Čeha bo vse razen olimpijske medalje neuspeh. Upali bomo, da se čim več slovenskih predstavnikov uvrsti na OI in da bodo zdravi,” si je zaželel vodja slovenske atletske stroke.

Na prejšnjem EP v Münchnu avgusta 2022 je Slovenija osvojila dve odličji, Čeh je bil srebrn v metu diska, bronasta pa je bila v skoku s palico Šutej.

Slovenija je na EP pred prvenstvom v bavarski prestolnici osvojila osem odličij, zadnjega pred 2022 je Robert Renner z bronom v skoku s palico osvojil na EP julija 2016 v Amsterdamu.

Le dve izmed medalj sta bili doslej zlati. Prvi mesti sta osvojili leta 1994 v Helsinkih Britta Bilač v skoku v višino in leta 2002 v Münchnu Jolanda Čeplak v teku na 800 m.

Srebrni medalji sta si pritekla Stanko Lorger na 110 m ovire leta 1958 v Stockholmu in leta 1998 v Budimpešti Brigita Bukovec na 100 m ovire.

Poleg Rennerja so na tretji stopnički zmagovalnega odra stali še Nataša Urbančič Bezjak v metu kopja leta 1974 v Rimu, Borut Bilač v skoku v daljino leta 1990 v Splitu ter Matic Osovnikar leta 2006 v Göteborgu v teku na 100 m.

---

Slovenske uvrstitve na EP v Rimu:

Uvrstitve v finalu:

1. mesto:
Kristjan Čeh, disk, 68,08 m

5. mesto:
Klara Lukan, 10.000 m, 31:34,90

7. mesto:
Matic Ian Guček, 400 m ovire, 48,87 (državni rekord 48,34 v polfinalu)
Neja Filipič, troskok, 14,12 m

9. mesto:
Lia Apostolovski, višina, 1,90 m

27. mesto:
Liza Šajn, 10.000 m, 34:13,15

52. mesto:
Primož Kobe, polmaraton, 1:07:30

57. mesto:
Anja Fink, polmaraton, 1:16:24

Uvrstitve v polfinalu:

11. mesto:
Filip Jakob Demšar, 110 m ovire, 13,59

15. mesto:
Rok Ferlan, 400 m, 45,63 (osebni rekord 45,52 v prvem krogu)

16. mesto:
Anita Horvat, 800 m 2:04,30

20. mesto:
Anej Čurin Prapotnik, 100 m, 10,44

22. mesto:
Nika Glojnarič, 100 m ovire, 13,15

Izpadi v prvem krogu / kvalifikacijah:

16. mesto:
Martina Ratej, kopje, 56,34 m

18. mesto:
Neja Filipič, daljina, 6,53 m

31. mesto:
Andrej Skočir, 200 m 21,08

33. mesto:
Agata Zupin, 400 m ovire, 57,83

Odstop zaradi napake v predaji:
Slovenija (Anej Čurin Prapotnik, Andrej Skočir, Jernej Gumilar, Matevž Šuštaršič) štafeta 4 x 100 m

Odpovedi zaradi poškodbe:
Luka Janežič, 4 x 400 m; Eva Pepelnak, troskok; Tina Šutej, palica

Nista nastopila v štafeti 4 X 400 m:
Maj Janža, Jan Vukovič