Martina Ratej s četrtim izidom v finale: Sama sebe sem presenetila

“Zadovoljna sem, tudi sama sebe sem presenetila. Imela sem dober že prvi met, četudi sem šla v zaletu le toliko, da sem imela veljaven met. V drugem je šlo še bolje. Končno sem sestavila meta, kot je treba, in dosegla drugi izid sezone v kvalifikacijah najpomembnejše tekme leta,” je bila vesela Ratejeva.

Sedemintridesetletnica je kljub težavam v izmetu v prvi seriji vrgla po nekaj tekmah prvič prek 60 m in bila s 60,78 m druga. V drugi seriji ji je zaključni del zaleta bolje uspel in se je veselila 62,87 metra, s tem pa je tedaj prešla na drugo mesto.

V tej sezoni je le na eni tekmi vrgla več, pred njo pa je bila le Kitajka Shiving Liu (62,95 m). Ločanka je bila pred zadnjo, tretjo kvalifikacijsko serijo še vedno druga, v zadnjem pa sploh ni več metala.

“Vedela sem, da sem v finalu, prepričana sem bila. A mi ni bilo lahko. Breme neuspešne sezone je bilo na meni, ko ne veš, kaj narediti, da bi se izvlekel. Tudi sebe sem presenetila z dvema dobrima metoma. Poleg tega so bili vremenski pogoji slabi, zelo vroče je zunaj, 42 stopinj, res je vroče. Nenormalno, ko že pomisliš, da boš moral tekmovati. A je bilo na stadionu idealno, ‘milina’.”

Na prejšnjih velikih tekmah je bila že leta vsaj v širšem krogu favoritinj za visoke uvrstitve, tudi lani, ko je evropsko prvenstvo v Berlinu končala na četrtem mestu in vnovič ostala brez odličja. Letos pač ne.

“Jutri je že finale, zelo malo bo časa, da se sestaviš. Želim si najdaljšega meta v sezoni. Danes mi je posebej drugi met uspel, malo lahko še povečam eksplozivnost. Sem zelo motivirana, nimam kaj izgubiti, nihče nič od mene ne pričakuje“, je povedala Ratejeva.

V Dohi je nastopila že štirikrat na diamantni ligi, le da stadion Kalifa tedaj še ni bil klimatiziran. V katarski prestolnici je dosegla tudi slovenski rekord, ki pa ima že zelo dolgo brado. Do 67,16 m je vrgla 14. maja leta 2010.