
Ljubljana, 26. oktobra
Konec tedna bo Ljubljana spet v znamenju največje tekaške prireditve v Sloveniji, 23. ljubljanskega maratona. Na dvodnevno tekaško prireditev je v vseh kategorijah trenutno prijavljenih 26.685 tekačev, osrednji del pa bo v nedeljo, 28. oktobra, ko bodo teki na 10 km ter veliki in mali maratonom, slednji bo štel tudi za državno prvenstvo.
Trasa bo potekala v središču in okolici slovenske prestolnice, petič pa bo preizkušnja na najdaljši razdalji potekala v enem samem krogu. V nedeljo se bo tek na 10 km začel ob 8.30, teka na 21 in 42 kilometrov ob 10.30, pet minut pred velikim maratonom pa bodo začeli še paraplegiki na 21 km. Vse tekaške preizkušnje se bodo začele na Slovenski cesti med hotelom Cubo in Uršulinsko cerkvijo, cilj bo na Kongresnem trgu.
V soboto, 27. oktobra, bo v okviru tekmovanj potekalo Prvenstvo Slovenije v uličnem teku za osnovne (2 km) in srednje šole (3,5 km), dan pozneje pa državno prvenstvo na 21 ter tek na 42 km. Soboto bodo pripravili tudi promocijski tek (600 m in 1600 m), Lumpi tek (200 m) in Fun tek (3,5 km). Prireditelji opozarjajo na zapore cest, zlasti v nedeljo, ter vse pozivajo, da naj uporabljajo javni prevoz.
Prireditelji želijo, da bi izboljšali tudi rekordna čase proge ki sta na 42 km v lasti Etiopijca Limeniha Getachewa iz leta 2015 (2:08:19) in Kenijke Caroline Cheptanui Kilel iz leta 2009 (2:25:24). Organizatorji za letos napovedujejo časa prvouvrščenih pod 2:07 pri moških ter pod 2:24 pri ženskah. Prav tako pa se potegujejo za mednarodni zlati znak, najvišjega ranga. Predlani je bil ljubljanski maraton prvič v kategoriji bronastih maratonov Mednarodne zveze maratonov (AIMS), lani pa so pridobili srebrnega.
Najvidnejše ime na letošnji prijavni listi je Etiopijec Sisay Lemma, ki je šesti po izidih sezone na svetu ter 14. vseh časov; 2:04:08 je tekel konec januarja letos za peto mesto na izjemnem maratonu v Dubaju. Še nekaj tekačev je, ki so že tekli pod 2:05 in 2:06, pri ženskah pa je poleg tekmovalke z izidom pod 2:21 še kar nekaj s časi pod 2:24.
Nagradni sklad v Ljubljani je ostal na ravni zadnjih let, 222.000 evrov, v kar so poleg denarnih nagrad vključene tudi nastanitve, prehrana in prevozi. Denar delijo zgolj za teka na 42 in 21 km, pri slednjem je bilo to lani prvič in je šlo sicer za neprimerno manjše zneske kot za maraton; za absolutne uvrstitve so prvi trije dobili 400, 200 in 100 evrov.
Veliko bogatejši Slovenijo zapuščajo afriški predstavniki, ki zmagujejo na ljubljanskem maratonu in tudi sicer prevladujejo na svetovnem merilu. Prvi mesti sta lani Kenijcu Mariusu Kimutaiju (2:08:33) in Etiopijki Shuko Genemo Wote (2:27:02) prinesli po 30.000 evrov, ker je prvi tekel pod dvema urama in 10 minut, drugače bi dobil 20.000 evrov. Če bi lanska zmagovalca tekla rekorda proge, bi dobila Kimutai dodatnih 10.000 evrov oziroma Wotejeva 5000 evrov.
Andrej Razdrih, pobudnik maratona in predsednik organizacijskega odbora, je pojasnil, da je tudi proračun maratona ostal na ravni tistih iz zadnjih let, ko je bil med 1,4 in 1,6 milijona evrov, od tega mesto Ljubljana prispeva 200.000 evrov že vrsto let, med 500.000 in 600.000 se dobi iz prijavnin, večino ostalega denarja pa prispevajo pokrovitelji.
Osrednja tema letošnje prireditve je “čista moč” kot povezama med tekom in električno energijo, saj bo društvo Rdeči noski dobilo v uporabo avto glavnega sponzorja maratona glede na sproščeno energijo udeležencev. Energetski izračun je s posebnim modelom opravil Inštitut Jožef Stefan.
Stane Merše, vodja centra za energetsko učinkovitost na tem inštitutu, je dejal, da izračun omogoča predstavo o energetskem potencialu človeškega telesa. Rdeči noski bodo tako dobili v uporabo električno vozilo za leto dni, glede na lansko udeležbo na maratonu pa bi preračunana vložena energija pomenila okrog 50.000 prevoženih km.