Novo mesto, 12. februar
Avtor: Peter Kastelic
Slovenija je s prvo krožno dvorano v Češči vasi pri Novem mestu dobila izjemno pridobitev, ki daje nov zagon slovenski atletiki. Atleti in atletinje ima zdaj možnost, da trenirajo pod streho tudi v hladnih zimskih mesecih, na državna tekmovanja pa se ni potrebno voziti več čez mejo.
Atletski klub Krka Novo mesto je tako uspešno izpeljal dvoranska Prvenstva Slovenije za pionirje, mlajše mladince, prvenstvo v tekmovalni hoji in pretekli vikend tudi vrhunec – Prvenstvo Slovenije za člane in članice. Konec tedna bo na sporedu še Prvenstvo Slovenije za starejše mladince in mladinke.
Člansko prvenstvo je gostilo tudi nekatere naše najboljše atlete v zgodovini Slovenije, ki so kot častni gostje podeljevali medalje v disciplinah, v katerih so tudi sami nekoč nastopali. Med njimi so bili Britta Bilač, Jolanda Čeplak, Marija in Matija Šestak, Miran Vodovnik, Rožle Prezelj, Boštjan Fridrih, Anja Valant … Vsi so bili enotni, da je bila dvorana nujno in težko pričakovana pridobitev, ki je sami tekom svojih atletskih karier žal niso dočakali.
Britta Bilač: Neverjetno dobra pridobitev
Britta Bilač je slovenska rekorderka v skoku v višino in tudi nekdanja evropska prvakinja. Leta 1994 je v Helsinkih s skokom prek 200 centimetrov postavila nov slovenski rekord, ki drži še zdaj, in postala evropska prvakinja v tej disciplini. Istega leta so jo športni novinarji Slovenije izbrali za športnico leta. Svojo kariero je sklenila pred 20 leti, a se rada vrača na atletske dogodke: “Na atletiko imam samo lepe spomine. Kar je bilo slabo, človek z leti pozabi. Vedno mi je v veselje gledati atletiko v živo in tudi tokrat je tako, v tej prekrasni dvorani. Sicer še ni povsem končana, a proti tem, kar smo imeli mi je to neprimerljivo. Samo upam lahko, da bo tu čim več tekmovanj in da bodo atleti lahko nemoteno trenirali. Predvsem za šprinterje in tekače na daljše razdalje je to neverjetno dobra pridobitev.”
Britta Bilač (Foto: Peter Kastelic / AZS)
Jolanda Čeplak: Še vedno ljubim atletiko
“Zdaj, ko se atleti lahko pripravljajo v dvorani tudi v zimskem času, si lahko obetamo tudi boljše rezultate. Še posebej, če se pripravljaš na veliko dvoransko tekmovanje, je trening v dvorani obvezen. Dvorana pri nas je zelo dobra stvar. Sama sem jo zelo pogrešala, saj sem se na trening morala voziti na Dunaj, kar pa je zelo daleč,” je dejala še vedno aktualna svetovna rekorderka na 800 metrov v dvorani Jolanda Čeplak. Velenjčanka se lahko pohvali z naslovom evropske prvakinje na prostem in v dvorani iz leta 2002, je pa tudi dobitnica bronaste olimpijske medalje iz Aten leta 2004. Tudi po neslavnem zaključku kariere, je ostala vpeta v ta šport: “Ne glede na to, kaj vse se mi je zgodilo v življenju, še vedno ljubim atletiko. Tega ne bom dala nikoli na stran. Odkar sem končala s svojo kariero delam z mladimi, moj atlet pa je tokrat osvojil tudi medaljo na članskem prvenstvu, čeprav je še mladinec.”
Jolanda Čeplak (Foto: Peter Kastelic / AZS)
Rožle Prezelj: Tudi skakalcem v višino bi nam prišla prav
“To je res izjemna pridobitev za slovensko atletiko, saj zdaj atleti lahko trenirajo praktično 24 ur na dan, 12 mesecev v letu. Tudi, ko mislimo, da lahko treniramo zunaj, pridejo dnevi, ko enostavno ne gre. Predvsem v današnjem času hitrih vremenskih sprememb,” je povedal slovenski rekorder v skoku v višino Rožle Prezelj in dodal: “Všeč mi je, da dvorana diha, da je prostorna. Res, da ‘višinaši’ morda nismo tako nujno potrebovali dvorane kot tekači, a smo bili vedno na dvoranskih tekmovanjih v podrejenem položaju, saj je percepcija zaradi krivine in prostornosti okoli blazin drugačna in je nismo bili vajeni. Tako da bi dvorana tudi meni prav prišla, če bi jo dobili že prej.”
Rožle Prezelj s svojima varovankama. (Foto: Peter Kastelic / AZS)
Prezelj, ki je leta 2001 postal evropski prvak do 23 let, največji uspeh pa je dosegel na olimpijskih igrah leta 2008 v Pekingu, kjer je bil 12., svoje znanje prenaša na mlajše atlete v svojem atletskem klubu v Kranju, je prvi varuh športnikov pravic v Sloveniji, pomembno vlogo pa ima tudi pri Mednarodni atletski zvezi IAAF, kjer pomaga kot svetovalec. Prav zaradi vseh funkcij tekmovalne atletike ne pogreša, v šali pa nam je dejal: “Trenutno me ne mika, da bi še skakal. Po 20 letih garanja potrebuješ tudi nekaj let odmora. Mogoče pa me pozneje spet prime, tako da se bom držal reka ‘nikoli ne reci nikoli’. Če svetovni rekorder nisem mogel postati med člani, pa mi mogoče uspe kot veteranu (smeh).”
Miran Vodovnik: Čas je bil, da se začne nekaj dogajati
“Novo mesto je prvo, ki mu je uspelo uresničiti sanje o atletski dvorani, dvorana pa bi bila dobrodošla tudi v Ljubljani in Mariboru,” je pogovor začel slovenski rekorder v suvanju krogle Miran Vodovnik, ki prav tako kot trener ostaja vpet v atletiko: “Pri dvorani je super, da je vse na enem mestu. Skrajni čas je, da se začne nekaj dogajati, da imajo mladi možnost trenirati. Tudi sam imam dva perspektivna metalca krogle, fanta in dekle. Zdaj je še prisotna šola, a na dolgi rok upam, da se bo izkazalo, da sta iz pravega testa.” Vodovnik drži slovenski rekord z rezultatom 20,76 metra, največji uspeh pa je dosegel na svetovnem prvenstvu v Osaki leta 2007, ko je bil odličen peti.
Miran Vodovnik s svojo varovanko. (Foto: Peter Kastelic / AZS)