
Klara Lukan med tekom na 5000 metrov. (Foto: Dan Vernon za World Athletics)
Olimpijske igre (2. dan)
Pariz, 2. avgust 2024
Avtor: STA, AZS
Klara Lukan je v teku na 5000 metrov na olimpijskih igrah v Parizu v drugi skupini na stadionu Stade de France zasedla 12. mesto in se s časom 15:09,61 in skupno 22. izidom ni uvrstila v finale. Lukan je edina v sedemčlanski atletski ekipi, ki bo nastopila v dveh disciplinah, tekla bo tudi na 10.000 metrov.
Brez finala je v troskoku ostala tudi Neja Filipič. Slovenska atletinja je v kvalifikacijah troskoka skočila 13,85 metra, zasedla je 18. mesto.
Anita Horvat je v prvem krogu teka na 800 m v tretji skupini z 2:00,91 zasedla sedmo mesto in skupno 36. dosežek. V prvem krogu so prva tri mesta v skupinah vodila v polfinale, vse preostale tekmovalke pa bodo imele drugo priložnost v repasažu, novosti v kraljici športov.
Prva od slovenskih atletinj je že v dopoldanskem delu drugega dne nastopila Lia Apostolovski, ki pa na svojem olimpijskem debiju ni bila uspešna v kvalifikacijah skoka v višino. Končala je na 26. mestu.
“Na silo ne gre”
Začetno višino 1,83 metra je Apostolovski preskočila v prvem poskusu, a je nadaljevanje tekmovanja prineslo razočaranje. Letvica, ki je bila postavljena na 1,88 metra, je bila za slovensko skakalko v višino previsoka. Poskusila je trikrat in jo trikrat tudi podrla. Še najbližje je bila v tretjem poskusu, ko je bilo že videti, da ji bo uspelo, a letvica na koncu vendarle padla.
“Danes žal nisem našla pravega občutka za zalet. Nisem mogla sestaviti dobrega skoka, na silo pač ne gre. Dober je bil le zadnji, ko se mi je uspelo sprostiti, da sem lahko približno skočila, kot znam. Ne glede na vse sem vesela, da sem tu nastopila. Nimam si česa očitati, borila sem se do konca. Pred mano je še dolga športna pot, to je bila le ena izmed številnih tekem. Pariz je bila dobra izkušnja, se vidimo v Los Angelesu,” je dejala Apostolovski štiriindvajsetletna Apostolovski, ki je marca letos navdušila z bronom na svetovnem dvoranskem prvenstvu v Glasgowu.
Kvalifikacijska norma je sicer postavljena na 1,97 metra, a so atletinje že pred to višino končale s skakanjem. Izkazalo se je namreč, da je bil že uspešen skok čez 1,92 metra dovolj za finale. Tega je za las ujela mlada srbska zvezdnica Angelina Topić, ki si je na ogrevanju grdo poškodovala gleženj, nato pa obe višini 1,88 in 1,92 preskočila v tretjem poskusu. Kasneje je sporočila, da je poškodba resna, tako da jo v finalu žal ne bomo videli.
“Čeprav imam rada vročino, je bilo prevroče”
Devetindvajsetletna Filipič, debitantka na olimpijskih igrah, je v kvalifikacijski skupini A kot druga po vrsti začela s 13,75 m. Bila je na 12. mestu po izidih obeh skupin. V drugi seriji je skočila 13,78 m in tedaj ni bila več na mestih, ki so vodila v finale, tudi 13,85 m v tretji seriji pa ni zadoščalo za preboj v finale.
Avtomatična kvalifikacijska daljina za finale najboljše dvanajsterice je bila 14,35 m, kar je sedem centimetrov pod osebnim rekordom (14,42 m) Filipič iz leta 2022.
“Pogoji niso bili idealni. Čeprav imam rada vročino, je bilo prevroče. Imeli smo malo časa za ogrevanje, jaz sem skakala druga po vrsti, tako da se mi je mudilo, da sem storila vse, kar je potrebno. Stopnjevala sem rezultate, mislim, da bi lahko še kaj dodala, pričakovala sem skok čez 14 metrov, za katerega sem zagotovo sposobna. Je pa res, da so bile tudi druge punce precej oddaljene od osebnih rekordov, očitno pogoji najboljših rezultatov niso dovoljevali,” je za slabše skoke od pričakovanih krivila težke razmere Filipič.
Kot meni, ji je manjkalo nekaj zaletne hitrosti, za natančnejši komentar pa pravi, da bi bila potrebna podrobnejša analiza. “Zdaj lahko rečem le, da sem skakala povprečno. Ni bilo najbolje, a sem bila že kdaj tudi precej slabša. Res, da sem trdila, da sem bila pripravljena skočiti 14,06 m in se uvrstiti v finale, sem pa tudi povedala, da se lahko tekma zasuka drugače. In se tudi je,” ni bila pretirana razočarana Filipič.
Članica ljubljanskega Massa je letos na številnih tekmah presegla 14 m, trikrat tudi v Mariboru 21. julija na slovenskem pokalu na zadnji tekmi pred OI. Za finale je bilo treba skočiti 14,05 m, Filipič je na omenjenem pokalu v štajerski prestolnici zmagala s 14,18 m.
Zmagala je letos tudi v seštevku Mednarodne atletske lige Telekom Slovenije. Junija je osvojila 7. mesto na EP v Rimu, 11. pa je bila marca letos na dvoranskem SP v Glasgowu. Boljša od teh dveh uvrstitev na velikih tekmah je bila sredozemska prvakinja iz tunizijskega Orana 2022 le z 10. mestom na dvoranskem SP v Beogradu 2022 in s 5. mestom na dvoransko EP člani v Istanbulu.
Izpolnila osebna pričakovanja
Triindvajsetletna Lukan je na 5000 metrov že nastopila na olimpijskih igrah in je pred tremi leti v Tokiu odstopila, pred dobrim mesecem in pol pa je v Rimu na evropskem prvenstvu s petim mestom na še enkrat daljši razdalji dosegla drugo najboljšo uvrstitev v slovenski reprezentanci za zlatom Kristjana Čeha v metu diska.
V teku na 5000 metrov sta bili dve skupini, v finale pa je vodilo prvih osem mest iz vsake izmed njih. Lukan je tekla v drugi, bila dolgo v vodilni skupini, sicer v ozadju. Nato je dva kroga pred koncem vodilna skupina enajstih tekmovalk pospešila in Slovenka ni zmogla več priključka. Se pa je v cilju približala svojemu slovenskemu rekordu 15:01,37, ki ga je dosegla 10. junija lani v Montessonu.
Lukan je vedela, da za napredovanje nima realnih možnostih, a se je vseeno hrabro spustila v boj s svetovno smetano. “Danes sem se prišla borit in tudi dokončat tekmo. Hvaležna sem, da se bila lahko deležna tega fantastičnega vzdušja, svoja osebna pričakovanja sem vsekakor izpolnila. Lahko rečem, da nisem navajena teči v koloni oziroma v njenem ozadju. Doma imam predvsem solo teke, tukaj pa je drugače, saj je zbrana elita. Super izkušnja je bila, pa tudi čas je bil v številkah, ki jih tečem v letošnji sezoni,” je menila Lukan, ki podoben tek pričakuje tudi na 10.000 metrov.
V prvi skupini sta bili najboljši Kenijka Faith Kipyegon (14:57,56), trikratna svetovna prvakinja, dvakratna olimpijska zmagovalka in svetovna rekorderka na 1500 metrov, pred Nizozemko Sifan Hassan (14:57,65). Slednja je aktualna olimpijska prvakinja na 5000 metrov in svetovna podprvakinja, na olimpijskih igrah v Tokiu pred tremi leti pa je bila zlata tudi na 10.000 metrov ter bronasta za izjemen trojček na 1500 metrov.
V drugi skupini je bila prav tako najhitrejša Kenijka Beatrice Chebet (15:00,73), srebrna in bronasta na tej razdalji na svetovnih prvenstvih, pred Etiopijko Medino Eiso (15:00,82), lansko afriško prvakinjo.
Pričakovala je več, imela bo še eno priložnost
Sedemindvajsetletna Horvat, nastopila je z veliko belo pentljo v laseh, je bila po prvem krogu na petem mestu. Kmalu nato pa je je prišlo do prerivanja, Horvat se je komajda rešila padca in izgubila korak. Kmalu je nazadovala na začelje, potem pa je do ciljne črte prehitela eno izmed tekmovalk, ki je bila pozneje diskvalificirana prav zaradi odrivanja slovenske tekmovalke.
“Pričakovala sem dosti več, menim da sem bila tudi zmožna dosti več. Žal se je v teku tam nekje na 400 metrih zgodil incident. Tam so me odnesle iz prve proge na tretjo in nazaj na prvo. V bistvu sem se komaj zadržala na nogah, izgubila korak in šele po 80 metrih sem se vrnila v ritem. Začela sem pridobivati, a izguba časa je bila precejšnja,” je dejala Horvat, ki je prepričana, da je bila pripravljena držati raven najhitrejših, kar pa so ji nevšečnosti preprečile: “Po vsem tem nisem imela nobenih pravih možnosti in temu ni kaj dosti za dodati.”
V skupini je z osebnim rekordom zmagala Etiopijka Worknesh Mesele (1:58,07), za neposreden preboj v polfinale in tretje mesto je bilo treba teči 1:58,83, desetinko pod najhitrejšim časom kariere slovenske predstavnice. Repasaž se bo v soboto začel ob 11.20.
Horvat je drugič nastopila na olimpijskih igrah, pred tremi leti je v Tokiu tekla še na 400 metrov in osvojila 28. mesto. Potem se je dokončno preusmerila v teke na dva stadionska kroga.
Letos še ni tekla pod dvema minutama, njen izid sezone je 2:00,32, lani je osebni rekord dosegla z 1:58,73. V prejšnji sezoni je bila srebrna na dvoranskem EP v Istanbulu za svoj največji uspeh doslej na velikih tekmah.
Padel prvi svetovni rekord
ZDA so s časom 3:07,41 postavile nov svetovni rekord v mešani štafeti na 4 x 400 metrov. Izboljšale so lastni rekord 3:08,80, ki so ga dosegle na lanskem svetovnem prvenstvu v Budimpešti. Tekli so Vernon Norwood, Shamier Little, Bryce Deadmon in Kaylyn Brown. V finalu lahko pričakujemo še izboljšanje tega dosežka.
Cheptegei zlat na 10.000 metrov
Trikratni zaporedni svetovni prvak Joshua Kiprui Cheptegei iz Ugande je na olimpijskih igrah v Parizu osvojil zlato medaljo v teku na 10.000 metrov. Za prvo mesto je tekel olimpijski rekord 26:43,14. Drugi je bil Etiopijec Berihu Aregawi (26:43,44), tretji Američan Grant Fisher (26:43,46).
Sedemindvajsetletni Cheptegei je bil pred tremi leti na olimpijskih igrah v Tokiu drugi na tej razdalji in zlat na 5000 metrov, na obeh razdaljah je tudi svetovni rekorder, na daljši je pred štirimi leti tekel 26:11,00.
Končne odločitve (2. dan):
Moški:
10.000 m:
1. Joshua Cheptegei (Uga) 26:43,14 – olimpijski rekord
2. Berihu Aregawi (Eti) 26:43,44
3. Grant Fisher (ZDA) 26:43,46