Svetovni rekord Duplantisa, Čeh in Šutej v finalu olimpijskih oger, Guček po polfinalni nastop v repasaž

Olimpijske igre (5. dan)

Pariz, 5. avgust 2024
Avtor: STA, AZS

Kristjan Čeh je na olimpijskih igrah v Parizu v kvalifikacijah meta diska s 64,80 metra dosegel deveti izid in se uvrstil v finale, ki bo v sredo ob 20.35. V skupini B je bil sicer tretji. Najboljši med vsemi je bil litovski svetovni rekorder Mykolas Alekna (67,47 m).

Tina Šutej je v kvalifikacijah skoka s palico preskočila 4,40 metra, na 4,55 metra pa je bila trikrat neuspešna. S tem je delila 12. izid z osmimi tekmicami in se uvrstila v finale.

Matic Ian Guček je v kvalifikacijah teka na 400 metrov ovire v prvi skupini zasedel zadnje, sedmo mesto s 50,30 sekunde in se ni neposredno uvrstil v polfinale. Dosegel je 34. izid med 39 tekmovalci. V torek ga čaka repasaž, ki se bo začel ob 12. uri.

Šved v tretjem poskusu preko 6,25 m

Šved Armand Duplantis je upravičil vlogo prvega favorita v skoku s palico in v velikem slogu ubranil naslov olimpijskega prvaka iz Tokia izpred treh let. Najprej je izboljšal olimpijski rekord (6,10 m), nato pa v tretjem poskusu na 6,25 metra postavil še najboljši izid vseh časov na svetu, kar je njegov deveti svetovni rekord.

Srebrno olimpijsko odličje je osvojil Američan Sam Kendricks, ki je leta 2019 na svetovnem prvenstvu kot zadnji premagal Duplantisa na velikem tekmovanju, bronasto pa Grk Emanuil Karalis. To je prvo odličje za Grčijo v tej disciplini po 68 letih, ko je bil leta 1956 prav tako bronast Georgios Rubanis.

Kendricks je na Stade de Franceu preskočil 5,95 metra, kar je njegov izid sezone, Karalisu, četrtemu z zadnjih OI, pa je za bronasto medaljo zadoščalo, da je vse višine do vključno 5,90 metra preskočil v prvem poskusu.

Američanka Valarie Allman je v Parizu obranila naslov olimpijske prvakinje v metu diska iz Tokia. Z 69,50 metra je za skoraj dva metra ugnala Feng Bin iz Kitajske in Hrvatico Sandro Elkasević. Slednja je tako po Londonu 2012 in Riu 2016 osvojila svojo tretjo olimpijsko medaljo.

Allman je že v drugi seriji pokazala, da je razred zase, zlato kolajno pa je potrdila s četrtim metom.

Tako Feng kot Elkasević sta disk vrgli 67,51 metra, a je srebro pripadlo Kitajki, ki je svoj najboljši izid postavila v drugem metu. Elkasević, poznana tudi po dekliškem priimku Perković, je disk najdlje vrgla v tretji seriji.

Večno druga Hodgkinson postala olimpijska prvakinja

Britanska tekačica Keely Hodgkinson se je otresla vzdevka večno druga. V teku na 800 metrov je premagala vso konkurenco in s časom 1:56,72 osvojila zlato olimpijsko medaljo. Druga je bila dvoranska svetovna prvakinja in afriška prvakinja Tsige Duguma iz Etiopije, tretja pa svetovna prvakinja Kenijka Mary Moraa.

Dvaindvajsetletna Britanka je bila druga na prejšnjih igrah v Tokiu 2021, na svetovnem prvenstvu 2022 v Eugenu in svetovnem prvenstvu 2023 v Budimpešti. Pred igrami v Parizu je dejala, da je sita srebrnih medalj in da jo bo zadovoljilo le zlato odličje.

Vlogo favoritinje je upravičila v finalu, v katerem je vodila večji del teka. V zaključku je suvereno prišla do zmage. Drugouvrščena je zaostala 43 stotink sekunde, tretja v cilju pa je imela čas 1:57,42. Branilka naslova iz Tokia Athing Mu se ni kvalificirala v ameriško ekipo, slovenska predstavnica v tej disciplini Anita Horvat pa je zasedla 28. mesto.

Prava drama v teku na 5000 metrov

Kenijka Beatrice Chebet je s časom 14:28,56 postala nova olimpijska prvakinja v teku na 5000 metrov. Drugo mesto je osvojila svetovna rekorderka v teku na 1500 m Faith Kipyegon, tretje pa olimpijska prvakinja iz Tokia, Nizozemka Sifan Hassan (14:30,61). Četrto mesto si je z novim italijanskim državnim rekordom, ki zdaj znaša 14:31,64, pritekla Nadia Battocletti.

Kipyegon so sprva zaradi prerivanja s svetovno rekorderko na 5000 m, Etiopijko Gudaf Tsegay, diskvalificirali in že je kazalo, da je bron pripadel Battocletti. A kenijska ekipa se je pričakovano pritožila na sporno odločitev in šele nekaj ur po končani tekmi, so Kenijko znova uvrstili na drugo mesto.

Za Chebet, ki je bila na lanskem svetovnem prvenstvu tretja, leta 2022 pa je na na svetovnem prvenstvu osvojila srebrno kolajno, je to največji uspeh v karieri.

Kvalifikacije so mimo, finale je nova zgodba

“Nisem najbolj zadovoljen, a je bil glavni cilj, da pridem v finale, in to sem dosegel. Ogrevanje je bilo sicer kar dobro, disk se je dotaknil kvalifikacijske norme, črte, ki jo je označevala. S tem sem lahko zadovoljen. V prvem metu sem bil zelo nervozen, disk je letel prehitro v zrak in potem tudi hitro padel. V drugem metu sem bil preveč ‘zakrčen’, tudi tretji poskus ni bil dober,” je nastop strnil Čeh.

Potem je izpostavil prepričanje, da bo v finalu nastopil veliko bolje. “Že po drugi seriji sem vedel, da bo daljava, ki sem jo dosegel, dovolj za finale. Bil sem dva metra pred tistimi, ki so bili na meji uvrstitve v zadnji del olimpijskih iger. Nihče me ni presenetil, vsi favoriti so naredili, kar je bilo treba. Kvalifikacije tako niso nikoli najboljša tekma, vsi se pripravljamo za finale. Jutri me čaka fitnes in ‘tonizacija’, potem bodo sledile imitacije metov. V sredo pa bo že finale. Vedno nerad napovedujem medalje, zadovoljen bom, če mi bo uspel tehnično dober met, potem bodo tudi daljave dobre,” je dodal slovenski rekorder.

Čeh, drugi na svetovni lestvici, je nastopil v drugi skupini. Prvi met se mu ni posrečil, orodje je previsoko letelo in pristalo pri okrog 61 m. Nato je namerno prestopil, da merilcem ni bilo treba opraviti svojega dela. Tako tekmovalec iz Podvincev ni izpolnil svojih želja, da bi že s prvim metom kvalifikacij opravil svoje pred finalom.

Že v prvem nastopu je avtomatično normo za finale (66 m) presenetljivo dosegel Nemec Clemens Prüfer (66,36 m), za katerega je bil daleč največji uspeh doslej srebro z mladinskih olimpijskih iger leta 2014 v Nanjingu. Nato se je na drugo mesto v skupini povzpel Čeh s 64,80 m, kar je bilo tedaj skupno osmo mesto. Po poskusu je pogledal v tla in zmajeval z glavo.

Kmalu nato ga je prehitel še Jamajčan Roje Stona (65,32 m). Čehov tretji in zadnji poskus je meril 64,56 m. S tem je končal na tretjem mestu v skupini in skupno devetem. Mesto za njim je bil Litovec Andrius Gudžius, nekdanji evropski prvak (leta 2018) in svetovni prvak (2017) je vrgel 64,07 m.

Prvi, ki je pred tem v skupini A dosegel normo za finale, je bil evropski podprvak Lukas Weisshaidinger. Avstrijec, ki je bil pred tem tretji na olimpijskih igrah v Tokiu ter tretji tudi na svetovnem prvenstvu v Dohi 2019 in na evropskem prvenstvu v Berlinu 2018, je vrgel 66,72 m in takoj končal kvalifikacije. S tem je bil tretji v skupini in tudi skupno, saj sta se v drugih metih neposredno v boj za medalje uvrstila še Mykolas Alekna (67,47 m) in Avstralec Matthew Denny (66,83 m). Slednji je med drugim Čehu lani odvzel skupno zmago na diamantni ligi.

Alekna je edini pred Čehom na svetovni lestvici in je letos izboljšal enega najstarejših svetovnih rekordov med atleti. Za 24-letnim Čehom je zaostal pred dobrim mesecem in pol na evropskem prvenstvu v Rimu. Tam je Čeh zmagal, branilec naslova Alekna pa je bil bronast. Tudi njemu uvodni met v kvalifikacijah ni uspel, saj mu je disk nekoliko zdrsnil iz roke.

Naslov olimpijskega zmagovalca bo branil Šved Daniel Stahl, ki je tudi svetovni prvak. A mu v kvalifikacijah ni šlo, s 65,14 m je bil šele šesti v skupini, pred njim sta bila tudi Jamajčana Traves Smukle (65,91 m) in Ralford Mullings (65,18 m).

Ptujska mestna tržnica je od danes za tri dni odeta v olimpijske barve, saj so tam uredili olimpijsko mesto, v katerega obiskovalce vabijo k spremljanju olimpijskega dogajanja pred velikim ekranom, ob tem pa so v Zavodu za mladino, šport in turizem Ptuj pripravili tudi različne športne izzive. Vrhunec dogajanja bo v sredo zvečer, ko se bo Čeh, sicer krajan Podvincev, po pričakovanjih boril za eno od odličij.

Tretji olimpijski finale

“Ne morem reči, da je bila sreča tista, ki me je pripeljala v finale. Vse smo malo slabše skakale in se je tako zasukalo. Obenem sem bila blizu uspeha v drugem poskusu na 4,55 m. Veseli me, da sem sploh v Parizu. Še pred tremi tedni nisem vedela, če bom tekmovala na olimpijskih igrah. Poškodovana mišica roke, ki sem si jo natrgala pred dvema mesecema, se je zacelila v zadnjem trenutku. Pred dvema tednoma smo se odločili, da grem na olimpijske igre. Vesela sem, da sem skakala brez bolečin,” je pojasnila Šutej.

Veseli jo tudi, da bo imela še eno priložnost. “Moja zadnja dva skoka v kvalifikacijah sta bila dobra in upam, da zadržim take občutke. Po začetku bom prešla na bolj trde palice, ker me ta, s katero sem nastopila, ne more pripeljati do naslednjih višin. V karieri nisem bila veliko poškodovana, razen kroničnega vnetja tetive, ki zelo boli, a se ne slabša. Imela sem srečo. Letos pa ni moje leto, sem imela težave, začelo se je v zimski sezoni in nadaljevalo poleti. Na olimpijske igre sem prišla z željo, da tekmujem v finalu. V njem realno nimam možnosti za medalje. A sem bom potrudila po najboljših močeh. Vem, da lahko skočim 4,70 m, kar pa ne bo dovolj za medaljo,” je še povedala Šutej.

Petintridesetletna Šutej je tekmovala v skupini B. V prvem skoku je preskočila 4,20 in 4,40 m, pri tej drugi višini se je med padanjem s trebuhom dotaknila letvice, ki pa je ostala na stojalu. S tem je bila tedaj med vodilni tekmovalkami. Nadaljevalo se je na 4,55 m, ko je Šutej letvico podrla že z nogo. Prvič sta bili na tej višini v skupini slovenske tekmovalke uspešni le dve tekmovalki. Američanka Katie Moon, branilka olimpijskega zlata, ki je lani v Budimpešti ubranila tudi svetovni naslov, je skupaj z Italijanko Eliso Molinarolo prevzela vodstvo.

Šutej je bila v drugem poskusu veliko bližje uspehu kot prvič, a je spet s prednjim delom telesa podrsala po letvici, ki pa je tokrat padla s stojala. Ljubljančanka, ki zaradi trenerja Milana Kranjca že nekaj let živi in vadi v Celju, je tretjič nastopila slabše. Že ko se je dvigala v stojo, je podrla letvico in končala tekmovanje. Sledilo je dolgo čakanje na končni razplet, ki pa se je odvil v prid slovenske tekmovalke, ki si je zagotovila nastop v boju za medalje še na tretjih olimpijskih igrah. V finalu bo tekmovalo 20 atletinj.

Članica celjskega Kladivarja je osvojila štiri medalje na velikih tekmovanjih po olimpijskih igrah v Tokiu, kjer je bila peta. Četrtič nastopa na olimpijskih igrah, enajsta je bila v finalu v Riu de Janeiru leta 2016 in 19. v Londonu leta 2012. V prejšnjih dveh letih je osvojila po dve srebrni in bronasti medalji na evropskem prvenstvu in dvoranskem svetovnem prvenstvu ter četrti mesti na svetovnem prvenstvu na prostem predlani in lani.

Letos je imela obilo težav z zdravjem in s poškodbami. Zaradi poškodbe ahilove tetive ni nastopila že na dvoranskem svetovnem prvenstvu marca letos v škotskem Glasgowu. Odpovedala je nastop v kvalifikacijah na evropskem prvenstvu v Rimu, ker se je pred tem poškodovala na treningu v Celju.

Vesel, da je lahko sploh nastopil

Guček julija po državnem in pred tem evropskim prvenstvom v Rimu, kjer je bil sedmi, zaradi vnetja tetive ni treniral po predvidenem načrtu. V Rimu je v polfinalu prvenstva stare celine izboljšal svoj slovenski rekord (48,34). Tokrat je bil precej pod tem dosežkom in se tudi ni spustil pod mejo 50 sekund. V začetku ciljne ravnine je bil sicer še v boju za četrto mesto, nato pa je popustil.

“Čas, ki sem ga dosegel, je bil zelo slab. Ampak glede na to, kar se je dogajalo v zadnjem mesecu zaradi poškodbe z ahilovo tetivo, sem vesel, da sem lahko sploh nastopil. A je bilo to daleč od mojih sposobnosti. Poseben občutek je bil nastopiti pred tako veliko publiko na olimpijskih igrah, vse to je tudi motivacija za naprej. Začel sem hitro, ker na drugačen način ne moreš pridobivati časa v tej disciplini. Sem šel na vse ali nič, a danes mi na koncu ni ostalo dovolj moči. V svojem drugem teku na olimpijskih igrah pričakujem boljši izid,” je povedal Guček.

Dvajsetletni član celjskega Kladivarja, pred dvema letoma je postal mladinski svetovni podprvak, je devetnajsti na svetovni lestvici, s tem je bil četrti v skupini. V polfinale olimpijskih iger so se uvrstili prvi trije iz skupin in še trije najhitrejši po času.

V skupini je z 48,82 sekunde zmagal drugi na svetovni lestvici in tudi drugi najhitrejši v zgodovini na nizkih ovirah Rai Benjamin iz ZDA, srebrn na prejšnjih olimpijskih igrah v Tokiu ter dvakrat drugi in bronast na prejšnji treh svetovnih prvenstvih. Na prejšnjem svetovnem prvenstvu in na olimpijskih igrah v Tokiu je bil tudi član zlatih štafet na 4 x 400 m.

Drugi v skupini je bil Jamajčan Jaheel Hyde (49,08), lanski vseameriški prvak, tretji pa Kyron McMaster iz Britanskih deviških otokov. Aktualni svetovni podprvak in četrti na olimpijskih igrah v Tokiu se je s 49,24 sekunde kot zadnji neposredno uvrstil v polfinale. Četrti je bil z 49,34 sekunde Šved Carl Bengtstrom, bronast pred mesecem in pol na evropskem prvenstvu.

---

Končne odločitve (5. dan):

Moški:

Palica:
1. Armand Duplantis (Šve) 6,25 – svetovni rekord
2. Sam Kendricks (ZDA) 5,95
3. Emanuil Karalis (Grč) 5,90

Ženske:

800 m:
1. Keely Hodgkinson (VBr) 1:56,72
2. Tsige Duguma (Eti) 1:57,15
3. Mary Moraa (Ken) 1:57,42

5000 m:
1. Beatrice Cheber (Ken) 14:28,56
2. Faith Kipyegon (Ken) 14:29,60
3. Sifan Hassan (Niz) 14:30,61

Disk:
1. Valerie Allman (ZDA) 69,50 m
2. Bin Feng (Kit) 67,51
3. Sandra Elkasević (Hrv) 67,51