
Foto: Peter Kastelic / AZS
Ljubljana, 5. december
Avtor: Peter Kastelic
Čeprav slovenski gorski tekači letos niso posegali po najvišjih mestih na največjih mednarodnih gorsko-tekaških tekmovanjih, pa Slovenija še vedno sodi na gorsko tekaški zemljevid sveta, ki se je v zadnjih letih po nekaj tektonskih premikih precej spremenil.
S spremembami mislimo predvsem na prenovljen format evropskega in svetovnega prvenstva, ki se je pod okriljem krovne atletske zveze prelevil v večdnevni dogodek pod imenom Svetovno prvenstvo v gorskem in trail teku (ang. World Mountain and Trail Running Championships), pa tudi na širitev svetovnega pokala v gorskem teku.
Slovenijo poleg aktivnih udeležencev tekmovanj na svetovnem zemljevidu ohranja predvsem Tek na Šmarno goro, ki je letos ponovno navdušil z že 44. izvedbo, ne moremo pa tudi mimo dejstva, da je oče slovenskega gorskega teka Tomo Šarf tudi aktualni predsednik Mednarodne zveze za gorske teke (WMRA).
Z njim in z vodjo svetovnega pokala Novozelandcem Jonathanom Wyattom smo se pogovarjali po koncu mednarodne sezone, s prvima človekoma svetovnega gorskega teka pa smo se dotaknili tudi prihodnosti te športne panoge.
”Svetovna zveza za gorske teke je najstarejša organizacija za teke izven urejenih tekaških stez (ang. offroad running). Spremembe so bile potrebne in bi do njih slej kot prej prišlo v vsakem primeru. V šport je začelo prihajati več denarja, trail teki so bili deležni vedno večje promocije, zato je bilo pomembno, da se na to odzovemo, se prilagodimo. Navzven je zagotovo najbolj vidna sprememba skupno svetovno prvenstvo, se pa razvijamo tudi kot organizacija. V svetovni pokal je bilo vloženega veliko truda, da je postal bolj zanimiv za širši trg. Letošnje svetovno prvenstvo v Innsbrucku pa je bil dokaz, kaj smo sposobni narediti. Šlo je res za športni dogodek na najvišjem nivoju. S pomočjo tehnologije, ki pred leti še ni bila dostopna, smo gorski tek približali ljudem,” je dejal Wyatt, šestkratni svetovni prvak v gorskem teku in rekorder stare proge Teka na Šmarno goro.
Preberi tudi:
Timotej Bečan in Varineja Drašler naj gorska tekača leta 2023
Na obisku na Šmarni gori
Letos je najbolj priljubljeno ljubljansko izletniško točko obiskal prvič po 10 letih. ”Na Šmarno goro imam lepe spomine, ko sem še tekmoval, je bil tu vedno zaključek svetovnega pokala. Proga je zahtevna, a mi je všeč, čeprav mi ni povsem pisana na kožo. Spust je sicer kratek, a zahteven, sam pa sem vedno slovel kot specialist za vzpone. Letos sem prehodil del proge in bil presenečen, kako se je spremenila. Zdaj je še bolj zahtevna in počasnejša kot pred leti,” je spomine strnil Wyatt, rekorder prvotne proge Teka na Šmarno goro, ki je se je pred nekaj leti nekoliko spremenila: ”Kar nekaj prog obstaja, ki so se zaradi takih in drugačnih razlogov spremenile, katerih bom za vedno ostal rekorder (smeh).”
Tek na Šmarno goro je pred tremi leti prejel tudi naziv “Naj gorsko-tekaške prireditve na svetu vseh časov“. Da je tek tako priljubljen, ima nedvomno največ zaslug Šarf, ki bdi na organizacijo že več kot štiri desetletja. ”Šmarnogorski tek tudi za leto 2024 kandidira za vstop v elitni svetovni pokal. Odločitev bo znana v kratkem in računamo na pozitiven razplet. Tudi 45. izvedba bo tradicionalno prvo soboto v oktobru. Ob tem pa vsako leto posebej poudarjamo, da je tekma namenjena tudi ljubiteljskim tekačem, ki jim ponuja izjemno priložnost, da se spopadejo istočasno z isto progo kot svetovna elita,” že zdaj na prireditev, ki bo 5. oktobra naslednje leto, vabi Šarf.
Med moškimi je najboljšo slovensko člansko uvrstitev dosegel Klemen Španring v disciplini ”vertikal”, med dekleti pa Martina Klančnik Potrč, ki je bila 25. na dolgem trailu. Med mladinkami je bila Klara Močnik, ki je letos postala tudi mladinska balkanska prvakinja, 14., ekipno pa so bile mladinke sedme.
V končnem seštevku svetovnega pokala je med moškimi najvišje sezono končal Timotej Bečan (29. mesto), med dekleti pa Klara Ljubi (38. mesto).
V letu 2024 bo na sporedu evropsko prvenstvo
“Po novem konceptu se celinska ter svetovno prvenstvo izmenjujejo na dve leti. Tako je leto 2024 leto kontinentalnih prvenstev, v našem primeru seveda evropskega prvenstva. Tako svetovno kot evropsko prvenstvo združuje trail teke in gorske teke, s tem, da se sam progam nekoliko razlikuje: obe prvenstvi imata tekmo navkreber in klasično, okoli 10 km dolgo tekmo gor-dol. Razlika je v trailu: svetovno prvenstvo ima krajši in daljši trail, nekje 40 in 80 km. Na evropskem prvenstvu je v programu samo en trail tek, ki naj bi bil po dolžini oziroma zahtevnosti nekje vmes. Razlika je tudi v mladinskih tekmah – na SP imajo mladinci samo tekmo »gor -dol«, na EP pa tako »gor-dol« kot »navkreber«. Prihodnje EP bo v začetku junija v francoskem Annecy-ju, kraju ki je letos gostilo tekmo za mladino do 18 let. V teh dneh je Evropska atletika objavila podrobnosti tekmovanja. Prvo tovrstno evropsko prvenstvo je bilo poleti 2022 na Kanarskih otokih in prepričani smo lahko, da bo druga izvedba zaradi izkušenj pridobljenih na La Palmi, še boljša,” je razložil Šarf.
Konkurenca v gorskih tekih vse močnejša
Dolga leta so je ugibalo, kako bi se na goratih pobočjih znašli najboljši afriški tekači in v zadnjem obdobju dobivamo odgovore, saj na tekmah svetovnega pokala in svetovnem prvenstvu nastopajo tudi tekači iz Kenije, Eritreje …
”Zdaj so gorski teki pod okriljem Svetovne atletike in število držav udeleženk se je še povečalo, prisotne so tudi afriške države. A tako je že nekaj časa, tudi sam sem že tekmoval s tekači iz Eritreje, nekateri so se uvrščali tudi med top 10 na svetovnih prvenstvih v krosu. Zmotno je mišljenje, da je lahko zmagati, ker gorski teki medijsko niso tako dobro pokriti. To je daleč od resnice. Danes so vsi najboljši specializirani le za gorski tek,” je še dodal Wyatt, za katerim je izjemna tekaška kariera.

Kenijec Patrick Kipngeno je letos osvojil naslov svetovnega prvaka. (Foto: WMTRC 2023 / roast media)
Preden je postal gorski tekač je tekmoval na stezi, cesti in v krosu. Nastopil je na dvojih olimpijskih igrah, na 5000 metrov v Atlanti leta 1996 in v maratonu v Atenah leta 2004. Tam je osvojil odlično 21. mesto: ”Šele po olimpijskem maratonu sem se posvetil gorskemu teku. Če bi gorski tek odkril prej, verjetno ne bi bil tako uspešen tekač, saj bi se specializiral za gorski tek in ostalih tekaških uspehov ne bi bilo.”
Gorski tek na olimpijskih igrah?
Vodilni možje si že od nekdaj prizadevajo, da bi gorski tek nekoč videli na olimpijskih igrah, a za zdaj temu še ni tako. ”Res je, olimpijske igre so od nekdaj želja, a nismo še tam. Letošnje svetovno prvenstvo bi lahko štel kot pravi korak proti olimpijskim igram, a je zelo veliko zahtevnih pogojev, da lahko postanemo kandidati za OI. Mora pa gorski tek ostati pri svojih koreninah. Ne bi si želel, da bi tek na OI potekal na progi, ki ne bi bila v pravem, gorskem okolju. Seveda OI ostajajo želja, hkrati pa me je malo strah, da se ne bi zaradi tega naša panoga preveč spremenila,” je pogovor zaključil Novozelandec.