Amsterdam, 10. julija (STA) – Na preglednici medalj na 23. evropskem prvenstvu, ki je med 6. in 10. julijem poteklo v Amsterdamu, je Slovenija z bronom Roberta Rennerja v skoku s palico delila 27. mesto med dobitnicami medalj, najboljša pa je bila Poljska, ki je osvojila po štiri zlate in srebrne ter eno bronasto medaljo.

Poljaki so bili pred Nemčijo (dve zlati in tri bronaste medalje) in Veliko Britanijo (tri zlate, srebrna in pet bronastih). Po uvrstitvah na prvih osem mest v posameznih disciplinah pa je bila na čelu Velika Britanija (172 točk) pred Nemčijo (163) in Poljsko (149); Slovenija je bila 28. (13). Naslednje EP bo med 7. in 12. avgustom 2018 gostil Berlin, kjer so se slovenski športniki, tudi v atletiki, v preteklosti že izkazali.

“Slovenska atletska reprezentanca se je z devetnajstčlansko odpravo izkazala in izkušnje iz preteklosti nadgradila v izjemno prihodnost, saj so se izkazali številni najmlajši atleti. Po desetih letih smo bili z bronom Rennerja ponovno na zmagovalnem odru, imeli pa smo še kopico vrhunskih uvrstitev. Takih uspehov pred EP nismo pričakovali in so nas presenetili. Zavedali smo se sicer, da naš uspeh prihaja in moramo sedaj veliko vložiti, da bomo nadaljevali to pot. Tega se zaveda tako naša zveza kot trenerji in atletinje ter atleti. Slednji so ustvarili zelo dobro ekipno vzdušje na EP, čeprav je atletika posamični šport,” je prvenstvo strnil predsednik Atletske zveze Slovenije Roman Dobnikar.

Renner je na EP osvojil osmo slovensko odličje na dosedanjih EP. Medalje v skoku s palico sta v soboto popoldne podelila predsednika Evropske atletske zveze Sven Arne Hansen in avstrijska rekorderka Kira Grünberg, ki je zaradi poškodb hrbtenjače na invalidskem vozičku, odkar je 30. julija 2015 na treningu v domačem Innsbruck po doskoku padla na glavo in vrat pred blazino, kar kaže, da je skok s palico eden od najnevarnejših atletskih disciplin.

V njej je dve zlati olimpijski medalji, tri na SP na prostem in štiri na SP v dvoranah osvojila Rusinja Jelena Isinbajeva, svetovna rekorderka pa po porodu sredi leta 2014 ne more tekmovati, čeprav že zavzeto vadi. Po dvoranskem SP marca v Portlandu je bilo EP v Amsterdamu namreč drugo tekmovanje brez veselile Rusije, ki ji zaradi državno podprtega sistematičnega dopinga ne bo dovoljeno nastopiti v atletiki niti na olimpijskih igrah avgusta v Riu de Janeiru.

Prvo atletsko EP na prostem v kraljevini Nizozemski je potekalo na prenovljenem Olimpijskem stadionu, kjer so bile leta 1928 OI. Nekaj kvalifikacijskih tekmovanj, tista v metu kopja in diska, so pripravil v središču Amsterdama, mestu, ki leži pretežno pod gladino morja in na peščeni podlagi, zato je podprto s stebri. Ima več vodnih kanalov kot Benetke in prek 1200 mostov, več kot jih ima Pariz. Tudi najdaljša tekaška preizkušnja je bila tam, zaradi olimpijskih iger čez mesec dni v Riu pa so tokrat prvič v zgodovini EP namesto v maratonu tekli na pol krajši razdalji.

Prvo slovensko uvrstitev med prve tri pa je dosegel Peter Kastelic, nekdanji tekač na srednjih progah in sedaj športni novinar Sportala. Na državnem prvenstvu v Kopru je leta 2012 nekdanji reprezentant zadnjič v slovenski konkurenci stopil na zmagovalne stopničke na stadionih s tretjim mestom na 3000 m. Tokrat je v svojem prvem nastopu na EP, sicer zgolj v medijskem teku, s tretjim mestom končal svojo športno pot na atletskih stadionih. V moški novinarski tekmi na 800 m je bilo sicer precej več tekačev kot tekačic, kjer je v konkurenci dveh za edino sotekmovalko nekoliko zaostala novinarka TV Slovenije Andreja Okorn.