Sedem atletinj, osem medalj. Se bo zbirka v naslednjih dneh še povečala?

Ljubljana, 2. marec
Avtor: Peter Kastelic

Danes se začenja vrhunec letošnje dvoranske sezone, evropsko prvenstvo v Istanbulu, ki bo potekalo od nedelje. Pobrskali smo po zgodovini dozdajšnjih evropskih dvoranskih prvenstev, osredotočili pa smo se na slovenske nastope.

Sedem atletskih kraljic, ki so polnile slovensko vitrino

Od slovenske osamosvojitve leta 1991 je bilo na sporedu 15 evropskih dvoranskih prvenstev, Slovenija pa je osvojila osem medalj. Edino zlato medaljo je na Dunaju leta 2002 osvojila Jolanda Čeplak.

Slovenija je kot samostojna država na dvoranskem evropskem prvenstvu prvič nastopila v italijanski Genovi leta 1992 in ni veliko manjkalo, da bi se domov vrnila z medaljo. Britta Bilač je namreč prvenstvo končala tik pod stopničkami na četrtem mestu (191 cm). Odlična skakalka v višino se je udeležila tudi naslednjega EP v Parizu dve leti pozneje in zasedla sedmo mesto, njen dosežek iz Genove pa je ponovila Brigita Bukovec, ki je bila četrta v teku na 60 metrov z ovirami (7,94). Do medalje so ji zmanjkale tri stotinke sekunde.

Prvenstvo na Švedskem nadvse uspešno

Leta 1996 je prvenstvo gostil švedski Stockholm. Slovenski predstavniki so nanizali številne odlične nastope, domov pa se vrnili z dvema medaljama. Okoli vratu sta si jih nadeli Bukovčeva za drugo mesto, z minimalnim zaostankom (stotinka sekunde) za zmagovalko v teku čez ovire (7,90), in danes žal že pokojna Jerneja Perc, ki je bila tretja v teku na 60 metrov (7,28). V isti disciplini je Alenka Bikar končala na petem mestu (7,32), v teku na 200 metrov pa je bila četrta (23,68). Prvič so se izkazali tudi fantje, saj je Gregor Cankar v izjemno izenačenem finalnem obračunu skoka v daljino prav tako končal na četrtem mestu (801 cm).

V španski Valencii leta 1998 ni bilo večjega uspeha, prišel pa je že čez dve leti v belgijskem Gentu. V teku na 200 metrov je Bikarjeva osvojila srebrno medaljo, s časom 23,16 pa je zaostala le za Francozinjo Muriel Hurtis. V najkrajši disciplini je bila Bikarjeva peta. Svoj pohod proti evropskemu vrhu je s četrtim mestom na 800 metrov (2:02,10) nakazala Čeplakova, v skoku v daljino pa je bil Cankar peti (794 cm).

Zlata Joli in svetovni rekord

Evropsko dvoransko prvenstvo na Dunaju leta 2002 se je v zgodovino slovenske atletike zapisalo z zlatimi črkami. Kdo se ne bi spominjal izjemnega teka na 800 metrov, ko sta se do zadnjega metra z ramo ob rami borili slovenska junakinja “Joli” in domačinka Stephanie Graf, v čast katere so organizatorji že vnaprej pripravili slavje. A ga nazadnje ni bilo. Slovenka je bila hitrejša za tri stotinke sekunde, merilne naprave pa so se ustavile pri času 1:55,82, kar je še danes svetovni dvoranski rekord.

Prvenstvo v Madridu leta 2005 je bilo za slovensko reprezentanco eno od najslabših do zdaj, saj se nihče od nastopajočih ni prebil v finale. Zadovoljiti se je bilo treba s tremi devetimi mesti. V Birminghamu leta 2007 je za slovensko slavje še enkrat poskrbela Čeplakova. V svoji paradni disciplini je osvojila bron, dobre nastope pa je nanizala tudi večina drugih slovenskih tekmovalcev.

V Torinu dve medalji, v Parizu brez

Leta 2009 je bilo prvenstvo v Torinu, slovenska reprezentanca pa je v Italiji nastopila odlično. Sedemčlanska ekipa je priborila štiri finala, Sonja Roman in Marija Šestak pa sta se okitili z medaljama. Romanova je bila sprva bronasta v teku na 1500 metrov (4:11,42), šest let pozneje se je njena medalja zaradi diskvalifikacije ruske tekmovalke posrebrila, Šestakova pa srebrna v troskoku (14,60 m). Nina Kolarič je v skoku v daljino končala na nehvaležnem četrtem mestu (662 cm), potem ko je v kvalifikacijah izboljšala slovenski rekord (667 cm), šesta pa je bila v troskoku še Snežana Rodić (13,87 m).

Rodićeva je bila edina finalistka na prvenstvu v Parizu leta 2011. Njen najdaljši troskok je bil dolg 13,87 metra, kar ni bil vrhunski rezultat, a je vseeno zadoščal za nehvaležno četrto mesto.

Na prvenstvo v Göteborg je slovenska reprezentanca odšla z delno pomlajeno ekipo. Slovenija je ostala brez finalnega nastopa. Pred osmimi leti v Pragi je bila ekipa še pomlajena, edini finale pa je slovenski ekipi pritekla Maruša Mišmaš Zrimšek, ki je na razdalji 3000 metrov osvojila osmo mesto. Deseta je bila Romanova v teku na 1500 metrov, kjer predtekov ni bilo.

Beograd prinesel več razočaranja kot veselja

Na prvenstvu v Beogradu leta 2017 je slovenska ekipa največ pričakovala od Luke Janežiča, ki se je počasi prebijal med najboljše šprinterje v Evropi. Ciljal je visoko, a žal po prestopu v predteku nastop končal z diskvalifikacijo. Najboljšo slovensko uvrstitev je tako v skoku ob palici dosegla Tina Šutej, ki je bila osma.

Janežič je bil glavni slovenski adut za najvišja mesta tudi v Glasgowu, a je prvenstvo ponovno zapustil razočaran, saj je po teku na 400 metrov šele fotofinišu odločil, da je končal na četrtem mestu in ostal brez medalje. Maja Mihalinec Zidar je z osebnim rekordom osvojila šesto mesto v teku na 60 metrov, Maruša Černjul pa je bila deseta v skoku v višino.

Tina do prve članske medalje

Prvenstvo v Torunu leta 2021 je bilo zaradi epidemije COVID-19 posebno, a za Slovenijo zelo uspešno, saj smo po 12 letih znova osvojili odličje.

Zanj je poskrbela Tina Šutej, ki je v skoku v višino osvojila srebro. To je bila njena prva članska medalja na velikih tekmovanjih in začetek vrhunskega obdobja, ki je sledilo. Maja Mihalinec Zidar je v finalu teka na 60 m zasedla peto mesto, Janežič je bil šesti na 400 m, osma pa je bila Neja Filipič v finalu troskoka. Debitantka na velikih članskih tekmovanjih Lia Apostolovski je na devetem mestu v kvalifikacijah skoka v višino za las zgrešila finale osmerice. Prvi dan EP pa je bila zaradi prestopa žal diskvalificirana Maruša Mišmaš Zrimšek, ki je sodila v ožji krog favoritinj za najvišja mesta na 3000 m.

---

Najboljše slovenske uvrstitve na dvoranskih EP v atletiki (od 1991):

1. mesto:

Jolanda Čeplak (800 m), Dunaj 2002 (1:55,82 – svetovni rekord)

2. mesto:

Brigita Bukovec (60 m ovire), Stockholm 1996

Alenka Bikar (200 m), Gent 2000

Marija Šestak (troskok), Torino 2009

Sonja Roman (1.500 m), Torino 2009

Tina Šutej (palica), Torun 2021

3. mesto:

Jerneja Perc (60 m), Stockholm 1996

Jolanda Čeplak (800 m), Birmingham 2007

4. mesto:

Gregor Cankar (daljina), Stockholm 1996

Britta Bilač (višina), Genova 1992

Brigita Bukovec (60 m ovire), Pariz 1994

Alenka Bikar (200 m), Stockholm 1996

Jolanda Čeplak (800 m), Gent 2000

Matic Osovnikar (60 m), Birmingham 2007

Snežana Rodić (troskok), Pariz 2011

Nina Kolarič (daljina), Torino 2009

Luka Janežič (400 m), Glasgow 2019

5. mesto:

Gregor Cankar (daljina), Gent 2000

Alenka Bikar (60 m), Stockholm 1996

Alenka Bikar (60 m), Gent 2000

Maja Mihalinec (60 m), Torun 2021

6. mesto:

Brigita Langerholc (800 m), Birmingham 2007

Snežana Rodič (troskok), Torino 2009

Maja Mihalinec (60 m), Glasgow 2019

Luka Janežič (400 m), Torun 2021

7. mesto:

Miran Vodovnik (krogla), Birmingham 2007

Nataša Erjavec (krogla), Stockholm 1996

Brigita Bukovec (60 m ovire), Valencia 1998

Britta Bilač (višina), Pariz 1994

Sonja Roman (1.500 m), Birmingham 2007

8. mesto:

Alenka Bikar (60 m), 1998, Valencia

Saša Prokofjev (60 m), 2002, Dunaj

Maruša Mišmaš (3.000 m), Praga 2015

Tina Šutej (palica), Beograd 2017

Neja Filipič (troskok), Torun 2021

9. mesto:

Matic Osovnikar (60 m), Madrid 2005

Miran Vodovnik (krogla), Torino 2009

Rožle Prezelj (višina), Pariz 2011

Helena Javornik (3.000 m), Dunaj 2002

Alenka Bikar (200 m), Madrid 2005

Snežana Vukmirovič (troskok), Madrid 2005

Maruša Černjul (višina), Beograd 2017

Lia Apostolovski (višina), Torun 2021

10. mesto:

Maruša Černjul (višina), Glasgow 2019