![](https://slovenska-atletika.si/wp-content/uploads/2022/07/Kristjan_Ceh_Oregon_220719_WA-scaled.jpg)
Kristjan Čeh (Foto: Steph Chambers/Getty Images za World Athletics)
Svetovno prvenstvo v atletiki (5. dan)
Eugene, 19. julij
Avtor: STA, AZS
Kristjan Čeh je na svetovnem prvenstvu v atletiki v ameriškem Eugenu v metu diska osvojil zlato medaljo z 71,13 metra. To je šele druga slovenska zlata medalja in skupno šesta na dosedanjih osemnajstih SP. Doslej je bil zlat le Primož Kozmus v metu kladiva v Berlinu leta 2009.
“Po drugem metu, ki je bil prek 69 m, sem si dejal le, da ne smem izgubiti medalje, pa katerakoli bo. Že pred tekmo sem si zastavil cilj, met čez 70 m in rekord prvenstev. Bilo je prek 71 m, sem si potem želel še več. Ampak ni šlo več. Je pa to moja prva članska medalja, in to zlata,” je bil po tekmi, ogrnjen s slovensko zastavo, vesel Čeh.
Na Haywardu Fieldu je bil razred zase. Še najbolj se mu je, tudi za prvo člansko odličje, približal Litovec Mykolas Alekna (69,27 m). Devetnajstletnik in lanski mladinski svetovni prvak je sin nekdanjega dvakratnega olimpijskega in dvakratnega svetovnega prvaka Virgilijusa Alekne.
Tudi bron je šel v Litvo, osvojil ga je nekdanji svetovni prvak in aktualni evropski prvak Litovec Andrius Gudžius (67,55 m). Četrti je bil s 67,10 m branilec naslova Daniel Stahl s Švedske, tudi olimpijski zmagovalec iz Tokia.
Pogovor s Kristjanom Čehom po osvojeni zlati medalji
![](https://slovenska-atletika.si/wp-content/uploads/2022/07/Kristjan-CEH_DSC_5748_-1024x682.jpg)
Kristjan Čeh (Foto: Deca Text Och Bild via Top Athletics)
Slovenske medalje na svetovnih prvenstvih:
Zlato:
Kristjan Čeh, disk, Eugene (ZDA), 2022
Primož Kozmus, kladivo, Berlin (Nemčija) 2009
Srebro:
Primož Kozmus, kladivo, Osaka (Japonska) 2007
Bron:
Gregor Cankar, daljina, Sevilla (Španija) 1999
Marija Šestak, troskok, Osaka 2007
Primož Kozmus, kladivo, Daegu (Južna Koreja) 2011
Lia Apostolovski je v finalu skoka v višino zasedla 12. mesto z 1,89 metra. Nastopila je na prvem članskem SP. Začetno višino 1,84 m je preskočila v prvo. Na 1,89 m je prvič za las podrla letvico, v drugem poskusu pa je bila ob glasnem ploskanju stadiona, saj je bil to tedaj edini nastop, uspešna.
Nato so letvico premaknili na višino 1,93 metra, kar bi bil njen osebni in mlajši članski državni rekord. Po dveh neuspešnih skokih je bila 22-letna atletinja v tretjem skoku ponovno kot edina nastopajoča na stadionu deležna glasne podpore, a je za las letvico podrla.
“Na prvenstvo sem prišla kot debitantka, nisem imela norme, uvrstila sem se prek svetovne lestvice. Uvrstila sem se med 12 najboljših tekmovalk na svetu. To je zame velik uspeh in motivacija za naprej,” je po nastopu ocenila 22-letna slovenska atletinja.
“Celotna izkušnja tekme je bila zelo dobra, enkratna. Navijala sem za Kristjana v prvi vrsti, spremljala sem ga iz neposredne bližine, saj sem bila poleg metališča. Ponosna sem, da smo osvojili zlato medaljo. Bila sem brez besed, uspel mu je izjemen met. Na drugi strani pa je bil zanimiv tudi boj za zlato medaljo v skoku v višino. Tudi to je dodatna motivacija za naslednja leta.”
“Naslednji mesec imamo že evropsko prvenstvo. V finalu je bila danes polovica Evropejk, zato bo konkurenca v Nemčiji zelo močna. Če bom izboljšala svoj izid, pa lahko dosežem kar precej,” je še dejala.
![](https://slovenska-atletika.si/wp-content/uploads/2022/07/1409165136-1024x683.jpg)
Lia Apostolovski (Foto: Hannah Peters / World Athletics)
Slovenska rekorderka Agata Zupin je v kvalifikacijah teka na 400 m z ovirami zasedla skupno 32. mesto (57,12) in se ni uvrstila v polfinale. Zupinova je tekla v četrti od petih kvalifikacijskih skupin, v kateri je imela zadnji izid sezone, a je na predzadnjem mestu prišla v cilj.
“Pričakovala sem nekaj več, a to je čas, ki sem ga očitno trenutno sposobna doseči. Že v Novem mestu sem v teku na 200 m pred SP videla, da nisem tako hitra, kot sem že bila. Za polfinale je bilo treba teči zelo dober izid, za kaj takega bom morala še precej delati. Po vseh težavah s poškodbami sem vesela, da sem lahko ponovno tekmovala na taki ravni. Do evropskega prvenstva naslednji mesec moram še malo trenirati, predvsem pa pridobiti samozavest,” je povedala Zupinova po tekmi.
![](https://slovenska-atletika.si/wp-content/uploads/2022/07/Zupin_Agata-1024x683.jpg)
Agata Zupin (Foto: Hannah Peters/Getty Images za World Athletics)
Prve štiri iz vsake skupine ter še štiri najhitrejše po času so se uvrstile v polfinale. Po času je bilo to 56,09 sekunde, kar je blizu slovenskega rekorda 55,96, ki ga je Zupinova dosegla 22. julija 2017 v Grossetu. Letos je najhitreje tekla 56,84. V skupini Zupinove je bila prva s 54,45 branilka naslova Američanka Dalilah Muhammad, olimpijska zmagovalka iz Ria de Janeira ter srebrna lani v Tokiu.
Peti dan svetovnega prvenstva v atletiki v Eugenu so poleg diska podelili še tri komplete medalj. V skoku v višino je zmagala Avstralka Eleanor Patterson. Naslova sta osvojila še Brazilec Alison dos Santos na 400 m ovire ter Britanec Jake Wightman na 1500 m.
V skoku v višino sta dvoranska svetovna prvakinja Ukrajinka Jaroslava Mahučik in Avstralka Pattersonova uprizorili napet dvoboj za zmago. Obe sta zmogli isto višino, 2,02 metra, na koncu pa je naslov osvojila Pattersonova, ki ji je to uspelo v prvem poskusu. Bron je pripadel Italijanki Eleni Vallortigara, ki je edina dva metra zmogla v prvem poskusu.
Brazilec dos Santos je v teku na 400 m ovire s tretjim najboljšim časom v zgodovini (46,29) na svetovnem prestolu nasledil svetovnega rekorderja in olimpijskega prvaka Norvežana Karstena Warholma. Brazilec je zmago s 46,29 prepričljivo slavil pred dvema Američanoma, Raijem Benjaminom (46,89) ter Trevorjem Bassittom (47,39).
Warholm, ki je lani v Tokiu tekel neverjetnih 45,95 sekunde, nazadnje pa tekmo izgubil leta 2018 v Ostravi, je imel tokrat po izjemnem nizu 18 zmag težave in je zasedel šele sedmo mesto (48,42). V začetku junija se je poškodoval, vendar je vztrajal, da je za Eugene nared.
Na 1500 m je zlato presenetljivo osvojil Škot Wightman s časom 3:29,23, kar je bil zanj osebni rekord. Wightman je zmagal pred olimpijskim prvakom Norvežanom Jakobom Ingebrigtsenom (3:29,47).
“Upal sem le, da mi bo uspelo osvojiti kakšno kolajno. Vedel sem, da sem dobro pripravljen. A zlata kolajna, te res nisem pričakoval. Zdi se, kot da sanjam,” je dejal škotski atlet, katerega vzornik vse od otroštva je v Somaliji rojeni britanski olimpijski šampion Mo Farah.
Končne odločitve:
Moški:
1500 m:
1. Jake Wightman (VBr) 3:29,23
2. Jakob Ingebrigtsen (Nor) 3:29,47
3. Mohamed Katir (Špa) 3:29,90
400 m ovire:
1. Alison Santos (Bra) 46,29
2. Rai Benjamin (ZDA) 46,89
3. Trevor Bassitt (ZDA) 47,39
Disk:
1. Kristjan Čeh (Slo) 71,13 m
2. Mykolas Alekna (Lit) 69,27
3. Andrius Gudzius (Lit) 67,55
Ženske:
Višina:
1. Eleanor Patterson (Avs) 2,02
2. Jaroslava Mahučik (Ukr) 2,02
3. Elena Vallortigara (Ita) 2,00
…
12. Lia Apostolovski (Slo) 1,89