Tom Teršek v dresu univerzitetne ekipe USC. (Foto: osebni arhiv)
Ljubljana, 23. december 2025
Avtor: Peter Kastelic
Tom Teršek je v letu 2024 postal svetovni mladinski prvak v metu kopja, pred tem se je povsem približal absolutnemu državnemu rekordu, ki ga z 81,13 metra drži Matija Kranjc, ob koncu sezone pa ga je ustavila poškodba, zaradi katere je moral na operacijo komolca.
Prisiljen je bil izpustiti celotno atletsko sezono 2025, v kateri bi se bržkone boril tudi za naslov evropskega mladinskega prvaka v Tampereju, ob idealnem razpletu pa bi morda debitiral tudi na svetovnem članskem prvenstvu.
Prvenstvo na Finskem, kjer je zablestela Živa Remic z osvojeno srebrno medaljo v teku na 800 metrov, je skupaj s kontrolorjem za doping spremljal na dopustu.
”To je bila kar smešna zgodba. Bili smo na počitnicah na Krku in ravno v času tekmovanja v metu kopja, sem imel nenapovedano doping kontrolo, tako da sva s kontrolorjem kar skupaj spremljala tekmovanje. Sem pa tudi drugače ves čas spremljal atletiko in rezultate v moji disciplini. Ves čas spremljam konkurenco, saj me zanima, kako jim gre in kakšni so rezultati,” nam je povedal 19-letni Teršek, ki se te dni mudi v Sloveniji, v začetku januarja pa se vrača v ZDA, kamor se je avgusta podal na študij.
Član Atletskega kluba Triglav Kranj je namreč začel novo življenjsko poglavje onkraj luže. Po končani srednji šoli se je odločil za študij in nadaljevanje športne kariere na losangeleški univerzi Južna Kalifornija (University of Southern California – USC), ki slovi po vrhunskih akademskih programih ter odličnih športnih ekipah.
”V ZDA sem od konca avgusta. Zaenkrat vse poteka super. Glavni trener za mete Martin Marić dobro sodeluje z očetom, s katerim se poznata že od prej. Po treningu metov pošljem očetu posnetke, on jih pogleda in poda povratne informacije. Tehnika ni bila še nikoli boljša, za kar gre zahvala tudi poškodbi. Vse smo namreč začeli od začetka, tako da sem nekatere stvari lahko ponastavil,” je še dodal mladi metalec kopja, ki je z 80,87 metra drugi na večni slovenski lestvici v metu kopja.
Tudi na življenje v ZDA se je v prvih mesec že navadil. Prve dni je imel nekoliko mešane občutke, katere sta si delila s sostanovalcem s Finske, kmalu pa je osvojil novi ritem življenja, ki ga bo spremljal v naslednjih letih.
”Vse imam relativno blizu, tako da po nepotrebnem ne izgubljam časa. Še največji problem je hrana. Šele zdaj vidim, kako kvalitetno hrano imamo v Sloveniji. Med tednom jemo v menzi, kjer so zajtrki dobri. Lahko si narediš omleto ali spečeš vaflje. Kosila pa so druga zgodba. Lahko je v redu, a dosti krat je slabo. In običajno si vzameš isto kosilo še domov za večerjo, kar pomeni, da je še večerja slaba. Zato gremo s prijatelji občasno tudi ven jest. Mesto sem že spoznal, večkrat sem bil že na plaži, obiskal sem Santa Monico … tudi punca je bila že pri meni na obisku, prav tako starši, tako da kakšnega domotožja za zdaj ni,” pravi Teršek, ki naziva mladinskega svetovnega prvaka za zdaj še ni pretirano vnovčil: ”Če bi se malo bolj potrudil, bi verjetno lahko pridobil še kakšnega sponzorja, a mladinski naslov po moje še ni tak magnet za sponzorje. V Sloveniji sem dobil sponzorski avto, za kar sem zelo hvaležen, podprlo me je tudi podjetje s prehranskimi dodatki, za kakšne večje sponzorje pa bo še prišel čas.”
Teršek je bil v Nemčiji operiran konec meseca februarja. S samo operacijo in rehabilitacijo je bil zelo zadovoljen. Po šestih tednih je že lahko izvajal vaje za moč celega telesa, po 3 mesecih je že lahko začel z metanjem lahke žogice. Danes še vedno trenira po nekoliko prilagojenem programu, a že meče 400 g kopje: ”Praktično večino stvari lahko delam, a ne prehitevamo. Nič eksplozivnega, vse bolj počasi in bolj tehnično. Nikamor se nam ne mudi. Prve tekme NCAA (National Collegiate Athletic Association) me čakajo marca. Eden glavnih ciljev je dobra uvrstitev v finalu študentskega prvenstva, ki me čaka v začetku junija. Nato se vračam domov in komaj čakam tudi na domače tekme. Spogledujem se tudi z nastopom na evropskem prvenstvu v Birminghamu. Glede na trenutno stanje komolca in telesa namreč verjamem, da bom že v letu 2026 lahko na polno tekmoval.”
Vsi si vsekakor želimo, da bo temu tako in da se eden najbolj obetavnih slovenskih atletov že v prihodnji sezoni vrne v formo pred poškodbo ali da to še preseže. O njegovih dosežkih v ZDA vas bomo seveda obveščali, ob poletnem študijskem premoru pa ga boste zagotovo lahko spremljali tudi na kakšnem od domačih mitingov.