
Tina Šutej (Foto: Peter Kastelic / AZS)
Svetovno prvenstvo (5. dan)
Budimpešta, 23. avgust
Avtor: STA, AZS
Slovenska rekorderka v skoku s palico Tina Šutej je na svetovnem prvenstvu v atletiki v Budimpešti v finalu skoka s palico osvojila četrto mesto, s 4,80 metra pa je popravila svoj državni rekord na prostem. Četrta je bila tudi lani na SP v Eugenu.
Naslov je ubranila aktualna olimpijska zmagovalka Katie Moon iz ZDA, prvo mesto pa si je s 4,90 metra delila tokrat z Avstralko Nino Kennedy, lani tretjo na SP. Bron je pripadel s 4,80 m Finki Wilmi Murto, evropski prvakinji na prostem in v dvorani.
“To je moj najboljša tekma kariere, izboljšala sem rekord na prostem, čeprav to ni bilo dovolj za medaljo in malo boli, ampak sem lahko vseeno ponosna na nastop. Prihodnje leto bom imela še tri priložnosti, SP v dvorani marca, nato pa poleti najprej evropsko prvenstvo v Rimu in nato olimpijske igre v Parizu. Še prej pa moram pozdraviti tetivo, s katero sem imela v zadnjem mesecu kar nekaj težav,” je povedala Šutej.
V Ostravi na Češkem je 2. februarja letos s 4,82 metra izboljšala svoj slovenski dvoranski in tudi absolutni rekord. Na diamantni ligi v Dohi pa je 5. maja s 4,76 m izenačila svoj dosedanji slovenski rekord na prostem; 4,76 metra je skočila 11. septembra 2021 v Ljubljani.
Super dosežek je tudi četrto mesto, zavedam se, da so to odlične uvrstitve. Ne morem pa biti povsem zadovoljna. A sem vesela, da sem prikazala dobre skoke. Da so tisti, ki so prišli navijat zame v Budimpešto, videli mojo tekmovalnost, borbenost, da se lahko osredotočim tudi v najtežjih trenutkih. Prikazala sem dobre skoke in sedaj moram take delati na treningih in tekmah naprej.
Štiriintridesetletna Šutej je prva skakala v finalu in takoj preskočila začetno višino na 4,30 m, prav tako 4,50 m in 4,65 m. Šutej je 4,75 m prvič podrla, v drugem pa preskočila, ko je s prsmi zadela letvico, ki se je hudo majala, a ostala na stojalu. Veliko bolj suvereno je nato nastopila na višini 4,80 m, ko je bila precej nad letvico že v prvem skoku za nov slovenski rekord na prostem. Tedaj je z dvignjeno pestjo pospremila ta dosežek.
Murto je vodila, tako 4,75 kot 4,80 m je namreč zmogla prvič, s Kennedy pa je bila druga Šutej. Moon je bila prek letvice na 4,80 m drugič za tedaj četrto mesto. Že pred tem je na 4,70 že izpadla Morris, zlata na dvoranskem SP lani, ko je ponovila uspeh s tovrstnega prvenstva leta 2018. Ima med drugim še tri srebrne medalje s SP na prostem in prav tako srebro z olimpijskih iger v Riu de Janeiru.
Šutej je višino 4,85 m prvič podrla, uspešni pa sta bili Kenney in Moon. Ljubljančanka, ki zadnja leta živi in trenira v Celju, je bila neuspešna tudi drugič in tretjič, kar je pomenilo, da je osvojila četrto mesto, pred njo je bila s prav tako neuspešnimi skoki na 4,85 m Murto, ki je zaradi manj poprav osvojila bron.
Moon in Kennedy sta v tretjih poskusih preskočili 4,85 m in ostali poravnani na povem mestu, nato je obe preskočili 4,90 m, pet centimetrov višje pa nista bili več uspešni.
Šutej je bila znova blizu medalje, v zadnjih dveh letih je osvojila štiri na velikih atletskih tekmovanjih, po dve srebrni in bronasti ter dve četrti mesti. Pred dvema letoma je na dvoranskem EP v poljskem Torunu zasedla drugo mesto za njeno tedaj prvo veliko člansko odličje.
Varovanka trenerja Milana Kranjca in diplomirana biologinja je bila lani četrta na SP v ZDA, nato je bila mesec dni pozneje tretja na evropskem prvenstvu v Münchnu, marca je v Istanbulu drugič osvojila srebrno medaljo na dvoranskem EP, lani je bila bronasta še na dvoranskem SP v Beogradu.
Mišmaš Zrimšek v finalu, izpadli Filipič in Pepelnak
Maruša Mišmaš Zrimšek je v kvalifikacijah na 3000 m zapreke v drugi kvalifikacijski skupini zasedla četrto mesto in se s časom 9:21,79 uvrstila v finale, ki bo v nedeljo ob 21.05.
V večernem delu sta v kvalifikacijah nastopili še dve slovenski predstavnici, v troskoku sta izpadli na 25. mestu Neja Filipič (13,64 m) in na 28. Eva Pepelnak (13,60 m).
“Upala sem na tak nastop in sem vesela, da se je tako razpletlo. Kvalifikacije so kar živčne, nikoli ne veš, kaj se lahko zgodi, a sem ostala zbrana. Sedaj se lahko osredotočim na finale, kjer bo treba teči veliko hitreje. Ne bom tekla več v udobnem ritmu kot danes, se bo treba boriti in premagovati bolečino. Mislim, da bo šla zmagovalka pod 9:00 ali pa celo hitreje,” je napovedala Mišmaš Zrimšek.
Osemindvajsetletna tekmovalka je začela na petem, šestem mestu. Tam je bila tudi po štirih minutah teka, ko je trojica že pospešila in si nabrala 15 m prednosti, tri kroge pred koncem je Slovenka na četrtem mestu nekoliko zmanjšala zaostanek za vodilnimi.
Ta je pred predzadnjim krogom padel na manj kot deset metov, Mišmaš Zrimšek pa je imela že precej korakov prednosti pred zasledovalkami. Na predzadnji vodni oviri je povem priključila korak s prvo trojico in šla skupaj z njo v zadnji krog, več kot deset metrov pred ostalimi. Nato je na četrtem mestu tudi ostala.
“Najprej nisem reagirala na pospeševanje, ker so bile le tri pred mano. Potem pa se nisem želela zapletati in sem pospešila in sama tekla v svojem ritmu, v varni razdalji. Vedela sem, da imam dovolj prednosti in nisem želela naprej, ker je bilo vseeno, na katerem mestu sem, saj sem si izborila finale,” je pojasnila Mišmaš Zrimšek.
Na velikih tekmovanjih je od leta 2018 vedno v finalih te discipline, šesta je bila na olimpijskih igrah v Tokiu leta 2021. Slovenski rekord, 9:10,07, je izboljšala 2. junija letos v Firencah.
Slovenski tekmovalki v kvalifikacijah troskoka sta stopnjevali dosežke, vendar precej zaostali za možnostjo preboja v finale.
“Lahko bi skočila nekaj več ali tudi manj. Zaradi gležnja, ki sem si ga pred časom poškodovala, sem se v zadnjem trenutku odločila za mehkejše, a počasnejše sprintarice. Nisem želela, da bi se ponovila poškodba gležnja. Potem je bilo še malo bolj negotovo, ker s temi nisem trenirala veliko. Gleženj je preživel, pri skokih pa se je poznalo, da nisem več tednov skakala. Nisem mogla prenesti hitrosti v skok. Je bil pa vsak boljši in mogoče bi še kam prilezla, če bi bilo več skokov,” je povedala Filipič.
Skočila je 13,24, 13,58 in 13,64 m. Pepelnak je začela svoj prvi nastop na velikih tekmah s 13,29 m, nato je skočila še 13,47 in 13,60 m.
“Vzdušje je bilo super, a sem bila na začetku malo živčna. Potem sem se sprostila in stopnjevala dosežek, a za finale tokrat nisem bila sposobna. Za naslednje tekme se želim ustaliti na dobrih daljavah, še mogoče večjih kot danes, in potem bom lahko posegla višje. Prva stopnička bo dobra naslednja dvoranska sezona. Poleti bo dosegljiv nastop na EP v Rimu, za olimpijske igre, ki so tudi moj cilj, pa se bo treba zelo potruditi,” je menila Pepelnak.
Horvat v polfinalu teka na 800 metrov, Ratej izpadla v kvalifikacijah
Slovenska rekorderka Anita Horvat je bila tretja v prvem krogu teka na 800 m v peti skupini in se je po mestih zanesljivo uvrstila v petkov polfinale . S časom 2:00,06 je dosegla 15. izid. Martina Ratej pa je izpadla v kvalifikacijah meta kopja, v prvi skupini je bila s 54,41 metra 18., zadnja.
“Cilj je bil, da pridem med prve tri v skupini, pred tekmo sem si celo želela zmago. Ampak naredila sem veliko napak, bila sem zaprta v skupini med tekom in sem se morala ves čas reševati. Toda cilj je izpolnjen, v polfinalu pa bo nova zgodba. Sem v odlični formi. A tek je bil daleč od idealnega, od spotikanja, menjanja ritma, teka po tretji progi, bilo je skoraj vse, kar se lahko zalomi. Časa za regeneracijo pa imam dovolj,” je po prvem nastopu povedala Horvat.
Šestindvajsetletnica je bila marca na dvoranskem EP srebrna in lani na SP v finalu, zato je pred odhodom v madžarsko prestolnico napovedala boj za odličje. V kvalifikacijah je tekla v peti od sedmih skupin in bila pred SP deseta na svetovni lestvici. Višje, tri mesta, je bila v skupini le Britanka Jemma Reekie, peta na lanskem EP, a so bile tudi ostale udeleženke slovenski rekorderki na 400 m blizu po času.
Iz posameznih skupin so v polfinale napredovale le prve ter še tri najhitrejše po času. Že prve štiri skupine so bile za kvalifikacije presenetljivo hitre. Horvat je s petega mesta po prvi polovici tekme prišla potem na četrto in tretje, na čelu je bila Reekie. Pred ciljno ravnino je Slovenka znova nazadovala na peto mesto ter po finišu prišla na končno tretje za zanesljivo uvrstitev v nadaljevanje tekmovanja.
“Začela sem malo prepočasi, skušala sem najti pot iz skupine in s prve steze, a so bile tedaj najboljše že na položajih na zunanji strani. Vmes sem se tudi spotaknila. Tako me je 150 m pred ciljem švicarska tekačica zaprla in upočasnila. Morala sem jo prehiteti, vodilne pa so bile že daleč pred mano. A sem jih lovila, vedela sem, da sem veliko hitrejša od njih v finišu in sem šla na vso moč v zaključni del. Vsi teki so bili zelo hitri, vsi pod dvema minutama, zagotovo bo v polfinalu še hitreje,” je dodala Horvat.
Svetovno prvenstvo (4. dan)Svetovno prvenstvo (3. dan)Svetovno prvenstvo (2. dan)Svetovno prvenstvo (1. dan)
Na drugi strani je bila razočarana 41-letna Martina Ratej. S petim mestom je bila tretja najboljša v slovenski reprezentanci na lanskem EP, četrta in najbližje odličja doslej pa je bila na EP v Berlinu leta 2018.
Kvalifikacije pa je začela slabo, s 54,41 m je bila po prvi seriji skupine A zadnja in je tam tudi ostala. Po neveljavnem drugem poskusu tudi v tretjem s 53,35 m ni izboljšala svojega uvodnega dosežka. Za pet metrov in pol je zaostala za svojim izidom sezone (60,52 m).
“Razočarana sem, želela sem si nastop v finalu. Daljava za finale je bila dosegljiva, ampak za kaj takega nisem pripravljena. Tehnično zaleta nisem odtekla dobro, dvakrat sem popravljala zalet in nisem prišla na korak. Moja želja je, da bi še nastopila na olimpijskih igrah naslednje leto, vendar se bom morala za kaj takega bolje pripraviti. Ne moreš vsega nadoknaditi v zadnjem mesecu pred tekmovanjem,” je povedala Ratej.
Kerr presenetil Ingebrigtsna, Warholm in Paulino pričakovano zlata
Britanec Josh Kerr je pripravil enega večjih presenečenj, ko je v teku na 1500 m s 3:29,38 ugnal prvega favorita Norvežana Jakoba Ingebrigtsna (3:29,65), ki je bil tako še drugo leto zapovrstjo na SP srebrn.
Peti dan SP je na 400 m ovire Norvežan Karsten Warholm s 46,89 upravičil vlogo favorita, tako kot tudi na tej razdalji brez ovir med atletinjami Marileidy Paulino z Dominikanske republike (48,76).
Olimpijski zmagovalec Ingebrigtsen je narekoval ritem praktično od konca prvega kroga pa skoraj vse do ciljne ravnine. Kerr je v zadnjem zavoju napadel, Norvežan pa ni več našel moči za odgovor. Kerr je po bronu na prejšnjih olimpijskih igrah v Tokiu dosegel največji uspeh v karieri, bron pa je osvojil drugi Norvežan, Narve Gilje Nordaas (3:29,68).
Tretje norveško odličje dneva, pričakovano zlato, je osvojil olimpijski zmagovalec in svetovni rekorder Warholm. Tretji svetovni naslov si je pritekel s 45 stotinkami prednosti pred Kyronom McMasterjem iz Britanskega deviškega otočja. Bron je šel v roke Američanu Rai Benjaminu, srebrnemu na SP v Dohi 2019, Eugenu 2022 ter tudi na OI v Tokiu. Zaostal je 67 stotink za Warholmom.
Paulino je z rekordom Dominikanske republike 48,76 sekunde osvojila prvo mesto na en stadionski krog pred Poljakinjo Natalijo Kaczmarek (49,57) in Sado Williams iz Barbadosa (49,60), ki sta končali na drugem in tretjem mestu. Paulino je bila druga lani na SP in predlani na OI.
Rezultati, končne odločite:
Moški:
1500 m:
1. Josh Kerr (VBr) 3:29,38
2. Jakob Ingebrigtsen (Nor) 3:29,65
3. Narve Gilje Nordaas (Nor) 3:29,68
400 m ovire:
1. Karsten Warholm (Nor) 46,89
2. Kyron McMaster (Brb) 47,34
3. Rai Benjamin (ZDA) 47,56
Ženske:
400 m:
1. Marileidy Paulino (D.R) 48,76
2. Natalia Kaczmarek (Pol) 49,57
3. Sada Williams (Bar) 49,60
Palica:
1. Nina Kennedy (Avs) 4,90
1. Katie Moon (ZDA) 4,90
3. Wilma Murto (Fin) 4,80
4. Tina Šutej (Slo) 4,80 m – slovenski rekord