Maruša Černjul (Foto: Pete Kastelic / AZS)
Slovenski atleti v času samoizolacije – Maruša Černjul
Zidani Most, 3. april
Avtor: STA, AZS
Atletinja Maruša Černjul, olimpijka in najboljša slovenska skakalka v višino v zadnjih letih, je v času pandemije koronavirusa rodno Celje zamenjala za življenje na vikendu pri Radečah, kjer v bližini Zidanega mostu na samem nemoteno trenira po prilagojenem programu. Njen fant in trener Dusty Jonas je ostal v domovini v ZDA, kjer ima službo.
“V tednu, ko še ni bilo prestavitve OI, sem v skupini Kladivarja trenirala na atletskem stadionu v Celju, ob upoštevanju preventivnih pogojev. Ko so se zaprli stadioni in drugi športni objekti pri nas, pa sem odšla na družinski vikend. Žal s seboj nisem mogla vzeti športnih pripomočkov za vadbo. Tako sedaj, da ponazorim, namesto medicinske žoge mečem kamne, delam vaje z lastno težo ter veliko tečem in vadim v okolici vikenda, tudi v gozdu. Tu sem z očetom, na samem, le včasih gre mimo kakšen avto,” je pojasnila 27-letna Čenjulova.
Vesela je, da je prek sodobnih komunikacij tako kot običajno deležna pomoči trenerjev Hrvoja Fižuleta, ki jo je vadil od mladosti, ter Jonasa, s katerim sta se spoznala in nato stkala tesne osebne vezi med njenim študijem v ZDA. Diplomirala je na univerzi Lincoln v Nebraski.
“Tam kot trener dela fant, kot večina po svetu sedaj od doma, ter čaka, kdaj se bodo razmere umirile in ga bo glavni trener univerzitetne ekipe poklical nazaj na delo. Načrtovala sva, da pride v Slovenijo na državno prvenstvo ter nato odide tudi v Tokio OI. Zdravstvena kriza in ukrepi za zajezitev koronavirusa pa so korenito spremenili načrte, tudi najine osebne. A ta čas je tako, kot bi bilo, tudi če ne bi bilo krize, oba bi bila tudi sicer v svojih državah.”
Černjulova je v ZDA končala tudi magistrski študij prehrane in zdravja ter je bila tam nekaj časa tudi asistentka profesorja na univerzi: “V času študija sem lahko spoznala tudi življenje v ZDA in njihov zdravstveni sistem, ki je dostopen le premožnim, sploh si ne znam predstavljati, kaj se lahko tam še zgodi. Zelo so podcenjevali novi koronavirus in hitrost njegovega širjenja ter vse posledice, ki jih zdravstvena kriza prinaša. Javni dogodki so bili še nedolgo nazaj odprti. Sama Nebraska je kmetijska država, ne tako gosto poseljena in brez pravih velemest. Zato tam virus še ni tako prisoten, a se tudi tam vse bolj širi.”
Sama se skuša čim bolj osredotočiti na druge stvari in selektivno spremlja novice, ki so osredotočene na pandemijo. Zaradi nje so bile na prihodnje leto prestavljene tudi OI: “Nimam norme, na OI bi potovala glede na uvrstitev na svetovni lestvici. Sedaj se je kvalifikacijsko obdobje podaljšalo, a seveda ne vemo, kdaj se bodo tekmovanja začela.”
Ocenjuje, da bo podobno, kot bi bilo v letošnji izvedbi za OI v Tokiu, tudi v primeru evropskega prvenstva, če ga bodo konec avgusta lahko pripravili v Parizu. “Atleti ne bomo v enakem položaju, saj se pogoji ne le za vadbo, ampak tudi za samo življenje, zelo razlikujejo med državami. Sploh če pogledamo v Italijo in Španijo, kjer je zares hudo. Tudi sama se včasih zelo težko motiviram. Atletika je tako povsem v drugem planu, tako kot vsi si želim ta čas, da ostanemo zdravi,” je pogovor končala Černjulova.
Udeležila se je vseh velikih tekem v zadnjem obdobju, tudi prejšnjih olimpijskih iger 2016 (21. mesto) in svetovnega prvenstva 2017 v Londonu (13. mesto), kjer je za las zgrešila finale. Marca lani je bila deseta na dvoranskem EP v Glasgowu, s 16. izidom je nato oktobra končala v kvalifikacijah na SP v Dohi. Največji uspeh je dosegla pred štirimi leti, ko je bila deveta na EP na prostem v Amsterdamu.