Maja Mihalinec (Foto: Peter Kastelic)
Slovenski atleti v času samoizolacije – Maja Mihalinec
Ljubljana, 3. april
Avtor: STA, AZS
Maja Mihalinec, ki je lani prejela nagrado za najboljšo slovensko atletinjo in je imela to zimo tudi izvrstno dvoransko sezono, je s športnega stališča z razočaranjem sprejela odločitev, da letos ne bo olimpijskih iger v Tokiu, a preložitev na leto 2021 vseeno podpora. Tekmovati namerava še tudi na OI 2024 v Parizu.
“Bila sem razočarana s športnega stališča, saj je bila odločitev o prestavitvi OI po dolgem obdobju negotovosti sprejeta dokaj hitro glede na prvotne napovedi in na pritisk mednarodne športne skupnosti na Mednarodni olimpijski komite (Mok). A že prej je bilo glede na pandemijo koronavirusa jasno, da OI letos ne bodo mogli pripraviti, zato je bila prestavitev povsem logična. Ta čas so ostale stvari povsem v drugem planu, na prvem mestu je zdravje,” je ocenila Mihalinčeva.
Izpolnjena norma ostaja
Tekmovala je že na OI v Rio de Janeiru 2016, francoska prestolnica leta 2024 bi bila njeno tretje olimpijsko prizorišče. Že od lanskega svetovnega prvenstva v Dohi ima izpolnjeno normo za OI v Tokiu in tako kot drugi športniki pozdravlja odločitev Moka, da bodo tisti z že izpolnjenimi merili lahko tekmovali na igrah tudi prihodnje leto.
“Atleti in tudi številni drugi športniki se na OI pripravljamo v štiriletnih ciklusih. Moje življenje v zadnjem obdobju je bilo podrejeno pripravam na OI, tudi ostale tekme so bile etapni cilji na tej poti. Po letošnji sezoni sem se želela spočiti in narediti malo daljši premor, ki ga moje telo potrebuje. Sedaj bom morala vse nekako začeti znova, tudi zaradi zelo slabih pogojev, ki jih imamo za treninge skoraj povsod po svetu. Obenem ni lahko ostati zdrav in v vrhunski formi še eno leto,” Mihalinčeva utemeljuje svoje razočaranje zaradi prestavitve OI.
“Letos pa si želim, kot vsi atleti, da bi lahko izpeljali evropsko prvenstvo v drugi polovici avgusta v Parizu, ki bo sedaj glavni cilj sezone. Upam, da bodo najpozneje v začetku junija že prve tekme tudi v Sloveniji, da se vsi skupaj čim prej vremo v normalno življenje.”
Mozirjanka je bila zelo vesela in tudi sama presenečena, ko je na SP lani dosegla 12. čas v polfinalu na 200 m z drugim izidom kariere, 22,81 sekunde, v kvalifikacijah pa je bila še tri stotinke hitrejša. Dobrih časov in visokih uvrstitev v močni konkurenci mednarodnih mitingov pa v teku na 60 m pozimi ni mogla nadgraditi na največji tekmi leta zime, ker je bilo dvoransko SP v kitajskem Nanjingu kot eno prvih velikih športnih tekmovanj prestavljeno in je za zdaj na koledarju marca 2021.
“Tako pač je. Sedaj se skušano na tekmovanja, ko bodo spet zaživela, pripraviti vsak zase. Improviziram, še pred epidemijo sem domov prinesla nekaj uteži, tako da lahko delam nekaj vaj za moč, vendar daleč od tistega, kar bi sicer počela. V okolici doma v Ljubljani iščem površine v naravi, kjer bi lahko na samem opravila vsaj del tekaškega treninga, pa tega še nisem našla. V nekaterih državah atleti ob spoštovanju predpisane razdalje lahko trenirajo na stadionih, upam, da bo kmalu tako tudi pri nas. Sem pa tudi zasledila, da so nekateri v svetu še pred prepovedmi za zajezitev pandemije odšli v skupinah v vadbene centre, kjer sedaj nemoteno trenirajo,” je dodala 30-letna Mihalinčeva.
Stik z domačimi ohranja prek telefona
Z zaročencem in nekdanjim skakalcem v višino Luko Zidarjem živi v slovenski prestolnici in se z domačimi sliši prek telefona, v Mozirje se je vrnila tudi njena sestra Katja. “Je zelo pridna in vadi, koliko je mogoče, a pogreša žogo in specifično vadbo v klubu. V njenem klubu so bili med prvimi pri nas, ki so prekinili treninge, saj se je v kamniški šoli že na začetku zdravstvene krize pojavila ena prvih okužb in so zaprli šolo in telovadnico.”
Po skoraj dveh sezonah, ko ni nastopala zaradi poškodb, se je lani ponovno vrnila na tekmovališča. “Po uspehih lani in to zimo mi je sedaj lažje tudi po finančni plati. Sedaj sem v najvišjem razredu športnikov, ki jih financira Atletska zveza Slovenije, nekaj sem dobila od Olimpijskega komiteja Slovenije in ljubljanskega kluba Mass. Že prej sem ostala zaposlena tudi v slovenski vojski, kar je bilo pravzaprav odločilno, da sem kljub prisilnemu premoru lahko še vztrajala v atletiki. Imela sem že kar nekaj pogovorov s sponzorji, a bo sedaj vse skupaj še težje zaradi prihajajoče gospodarske krize,” je finančno plat strnila Mihalinčeva.
Po gimnaziji je na študij odšla v ZDA in tam diplomirala iz odnosov z javnostjo in španskega jezika. “Tam sem lahko videla tudi njihov zdravstveni sistem. Zelo je odvisno, v kateri kategoriji prebivalstva si. Najbogatejši imajo najboljše možne storitve na svetu, milijoni pa nimajo zdravstvenega zavarovanja in to bo ena največjih težav ZDA v tej pandemiji. Evropa in Slovenija sta v tem pogledu povsem drug, boljši svet,” je zaključila Mihalinčeva.