Lukanova odlična peta, Guček prav tako izjemen sedmi na EP v Rimu

Evropsko prvenstvo v atletiki (5. dan)

Rim, 11. junij 2024
Avtor: STA, AZS

Slovenka Klara Lukan je na 26. evropskem prvenstvu v atletiki v Rimu v teku na 10.000 m, kjer ni bilo kvalifikacij in so se atletinje takoj pomerile za medalje, zasedla odlično peto mesto (31:34,90). Matic Ian Guček je finalu na 400 m ovire s časom 48,87 sekunde zasedel sedmo mesto.

Lukan je s petim mesto za zlato medaljo Kristjana Čeha v metu diska dosegla drugo najboljšo slovenski uvrstitev na tem EP. Liza Šajn, druga Slovenka na 10.000 m, je bila 27. (34:13,15). To so bili zadnji trije nastopi slovenske vrste v večnem mestu, v sredo, zadnji dan tekmovanj, ne bo slovenske udeležbe.

V dopoldanskem delu je Anita Horvat v polfinalu teka na 800 m s časom 2:04,30 dosegla skupno 16. izid. S tem je bronasta na lanskem dvoranskem EP ostala brez finala. Neja Filipič je izpadla z 18. izidom kvalifikacij skoka v daljino, skočila je 6,53 metra in finale zgrešila le za deset centimetrov. To je bila njena druga disciplina na tem EP, v njeni najmočnejši, v troskoku, je bila v finalu v začetku prvenstva sedma.

Slovenska štafeta na 4 x 100 m zaradi napake v zadnji predaji ni končala nastopa. Tekli so Anej Čurin Prapotnik, Andrej Skočir, Jernej Gumilar in Matevž Šuštaršič. Zaradi poškodb v ekipi ni nastopila slovenska štafeta 4 x 400 m.

Lukan usodo vzela v svoje roke in se postavila na čelo

Lukan je potrebovala kar nekaj časa, da je po naporu prišla k sebi. Priznala je, da se ji je v zadnjem kilometru kar meglilo pred očmi. “Tek je bil zame izjemno boleč. To me sicer ni presenetilo. Že na samem začetku sem si zadala za cilj, da ne bom dopustila taktičnega teka. Pričakovala sem hiter tek, ampak se to ni zgodilo. Kot sem načrtovala v tem primeru, sem ritem prevzela v svoje roke in tekla na čelu. Peto mesto je izredno lep dosežek, vesela sem, da sem lahko nastopila in nisem bila poškodovana. V tem olimpijskem letu je bilo veliko odpovedi, sama sem imela srečo s tem. A vrhunski šport je eno samo garanje in trpljenje,” je povedala Šentjernejčanka, ki je vodila skoraj sedem kilometrov.

Upa, da se ji bo še drugič uspelo uvrstiti na OI. “Tam bom nastopila ponovno pogumno. Na OI leta 2021 v Tokiu sem odstopila in sem si tedaj rekla, da se to ne bo zgodilo nikoli več in tega sem se danes držala. Presenetilo me je, da je bilo tako soparno danes, podoben občutek sem imela lani da dvoranski tekmi v Birminghamu. Mogoče bom morala nekaj narediti še na tem, da se na take pogoje bolje privadila. Mogoče sem na koncu zato malo popustila. A sem naredila vse, da pridem do konca. Dejala sem si, da bom prišla do cilja, pa če mi noge odpadejo,” je dodala Lukan.

Guček dobil še dodatno motivacijo

Guček, dvajsetletni član celjskega Kladivarja in nekdanji mladinski svetovni podprvak, je bil zadovoljne s svojim prvim nastopom v finalu velikih članskih tekmovanj.

“Ko sem prišel na startne bloke sem dobil kar kurjo kožo, saj na taki tekmah še nisem sodeloval. Zadovoljen sem s časom, znova sem tekel pod 49 sekundami in bil s tem v povprečju mojih tekov v sezoni. Malo sem izgubi priključek na šesti, sedmi oviri. Zaostal sem za skupino, potem pa skušal zaostanek nadoknaditi, ampak je bilo prepozno, da bi kaj rešil. Nisem imel najboljše proge, ampak boljša je bila kot osma včeraj. Sedaj sem imel pregled nad tekmo,” je povedal Guček.

“Izjemni časi so na 400 m ovire v obeh konkurencah, izjemno se je razvila ta disciplina. To mi daje še dodatno motivacijo, da še bolj treniram in se približam časom najboljših, vem, da sme tega sposoben. Pred EP sem si želel finala glede na izide letos. Skušal sem čim bolje odteči in uživati, ni veliko takih priložnosti v karieri. A bom imel novo čez dva meseca na OI, tam bo še nekaj zelo hitrih fantov zraven in tudi to je dodatna motivacija,” je dodal Guček.

Dobra izkušnja za večje cilje v prihodnosti

Na prvi veliki članski tekmi je bila Šajn, ki sicer trenira skupaj s Klaro Lukan. “Nekajkrat sem jo videla med tekom na velikem ekranu, ker mi je dajalo motivacijo. Delava skoraj vse treninge skupaj. Tekli sva na drugih straneh stadiona in skorajda vsaka svojo tekmo. Vedela sem, da zelo trpi in da moram tudi sama skozi bolečino do cilja,” je povedala Šajn.

Slovenki sta imeli povsem drugačne cilje. “Imela sem malo nastopov na tej razdalji in je bil moj cilj osebni rekord. Ritma nisem mogla stopnjevati, kot sem načrtovala. Skušala pa sem ohraniti stik z nekaterimi tekmovalkami, ker je sami drugače zelo težko teči. Bila je zelo visoka vlaga in sem na koncu le garala in skušala brez pritiska ure narediti vse, kar sem lahko. To je bila dobra izkušnja za večje cilje, ki jih imam v prihodnosti,” je dodala Šajn.

Evropsko prvenstvo je zanjo prišlo prekmalu

Slovenska rekorderka na 400 m je sicer zelo dobro začela polfinalni nastop na 800 metrov in bila po startu kmalu na čelu kolone, a sta jo že pred začetkom zadnjega kroga prehiteli dve tekmovalki, nato pa se je znašla sredi skupine povsem zaprta. Nedolgo pozneje se je znašla na repu tekačic in končala daleč od boja za najvišja mesta.

“Začela sem se spotikati, posebej v prvem zavoju zadnjega kroga, ko sem se desetkrat spotaknila, tekmica za mano me je večkrat pohodila. Potem sem se priključila skupini. Pozneje se je še ena tekmovalka postavila pred mano in sem se morala ustaviti, drugače bi padla in sem izgubila stik s skupino,” je odločilni drugi krog strnila Hrovat.

V tej sezoni na prostem je tekla le na treh tekmah, v zimski pa ni tekmovala. “Ponavadi je velika tekma avgusta, ko je za nami že celotna sezona. Poleg tega sem imela v začetku sezone še zdravstvene težave in bi bilo zame bolje, če bi bilo EP pozneje. Tako se sedaj usmerjam v olimpijske igre avgusta v Parizu,” je še povedala Horvat.

Filipič blizu osebnega rekorda

Filipič je začela skromno, s 6,11 in 6,21 m, nato pa je skočila 6,53 m ter z najboljšim izidom sezone za osem centimetrov zgrešila osebni rekord. Za finale je bilo treba skočiti 6,63 m.

“Vesela sem, da sem presegla 6,50 m in se spomnila mojih mlajših let. Končno sem to daljino dosegla tudi na EP. Zadnjič sem v skoku v daljino skakala januarja letos v dvorani. Uspelo se mi je tokrat ogreti na začetku tekme in sem se tudi spomnila, kako je treba skakati v daljino. Upam, da bom v nadaljevanju sezone bolje začenjala tekmo, doslej sem najboljše skoke naredila v zadnjih serijah,” je povedala Filipič.

Zalomilo se je v zadnji predajo

Slovenska štafeta 4 x 100 metrov je z napako v predaji predčasno končala že na prejšnji tekmi na 77. balkanskega prvenstva v turškem Izmirju konec maja. Tako je ostal nedotaknjen slovenski rekord 39,20 sekunde, ki so ga Rok Predanič, Matic Osovnikar, Boštjan Fridrih in Jan Žumer tekli 22. junija leta 2002 v Sevilli.

“Začeli smo dobro, kot tudi na balkanskem prvenstvu, s Šuštaršičem imava to predajo dobro naštudirano. V Izmirju je napako naredila druga predaja, tokrat je bila uspešna. Nato pa je Čurin pobegnil ali pa je Skočirja malo zmanjkalo. Bomo morali pogledati posnetek, saj sam nisem dobro videl, kaj se je zgodilo, ker so mi tekmovalci zakrili pogled. Če bi zadnja predaja stekla, kot bi morala, bi bili blizu državnemu rekordu ali pa bi ga celo tekli,” je po nastopu povedal Gumilar.

Štirje rekordi evropskih prvenstev

Predzadnji dan prvenstva so podelili osem kompletov medalj. Največje pozornosti na Olimpijskem stadionu, ki je bil najbolj poln doslej, vendar ponovno ne povsem, je bil deležen Gianmarco Tamberi.

Italijanski olimpijski in svetovni prvak je uprizoril pravi spektakel in bil po vsakem skoku deležen glasnih ovacij občinstva, med katerim je bil tudi italijanski predsednik Sergio Mattarella.

Italijansko občinstvo je razveselila tudi Nadia Battocletti, ki je z rekordom evropskih prvenstev 30:51,32 zmagala v teku na 10.000 metrov.

V troskoku sta dva atleta presegla magično mejo 18 m, osemnajst centimetrov nad njo je bil za zlato Jordan Diaz Fortun, s tem je dosegel tretji najboljši izid v zgodovini. Izboljšal je rekord prvenstev (17,99 m) svetovnega rekorderja, Britanca Jonathana Edwardsa (18,29 m), drugi na večni lestvici je ostal Chistian Taylor iz ZDA.

V teku na pol stadionskega kroga je Švicarka Mujinga Kambundji preprečila dvojno krono Britank v sprintu, ko je s časom 22,49 sekunde za stotinko dobila tesen obračun z Daryll Neito.

Nizozemska zvezdnica Femke Bol je uprizorila novo izjemno predstavo na 400 m ovire ter zmagala z 52,49 sekunde. V moški konkurenci je pričakovano slavil Norvežan Karsten Warholm. Tudi on je slavil z rekordom evropskih prvenstev 46,98.

Prvo zlato medaljo na EP po letu 1971 za Avstrijo in tretjo skupno je v metu kopja osvojila Victoria Hudson z 64,62 m.

Dvodnevno tekmovanje deseterobojcev je s 8764 točkami končal Estonec Johannes Erm.

---

Rezultati, končne odločitve:

Moški:

400 m ovire:
1. Karsten Warholm (Nor) 46,98 – rekord evropskih prvenstev
2. Alessandro Sibilio (Ita) 47,50
3. Carl Bengtstroem (Šve) 47,94
…
7. Matic Ian Guček (Slo) 48,87

Višina:
1. Gianmarco Tamberi (Ita) 2,37 m – rekord evropskih prvenstev
2. Vladislav Lavski (Ukr) 2,29
3. Oleg Dorošučk (Ukr) 2,26

Troskok:
1. Jordan Diaz Fortun (Špa) 18,18 m – rekord evropskih prvenstev
2. Pedro Pichardo (Por) 18,04
3. Thomas Gogois (Fra) 17,38

Deseteroboj:
1. Johannes Erm (Est) 8764 točk
2. Sander Skotheim (Nor) 8635
3. Makeson Gletty (Fra) 8606

Ženske:

200 m (+0,7 m/s):
1. Mujinga Kambundji (Švi) 22,49
2. Daryll Neita (VBr) 22,50
3. Helene Parisot (Fra) 22,63

10.000 m:
1. Nadia Batocletti (Ita) 30:51,33
2. Diane Van Es (Niz) 30:57,24
3. Megan Keith (VBr) 31:04,77
…
5. Klara Lukan (Slo) 31:34,90
27. Liza Šajn (Slo) 34:13,15

400 m ovire:
1. Femke Bol (Niz) 52,49 – rekord evropskih prvenstev
2. Louise Maraval (Fra) 54,23
3. Cathelijn Peeters (Niz) 54,37

Kopje:
1. Victoria Hudson (Avt) 64,62
2. Adriana Vilagoš (Srb) 64,42
3. Marie-Therese Obst (Nor) 63,50