Gregor Cankar na podelitvi medalj na svetovnem prvenstvu v Sevilli leta 1999. (Foto: Tomi Lombar / Muzej novejše zgodovine Slovenije)
Ljubljana, 5. februar
Avtor: Peter Kastelic
Gregor Cankar je rezultatom 8,40 metra, kolikor je poletel leta 1997 v rodnem kraju, je še danes državni rekorder v skoku v daljino. Trikrat je nastopil na olimpijskih igrah, najboljšo uvrstitev – šesto mesto – pa je dosegel ob krstnem olimpijskem nastopu v Atlanti leta 1996. V Sydneyju leta 2000 in Atenah leta 2004 je obstal v kvalifikacijah. Največji uspeh kariere je dosegel na svetovnem prvenstvu v Sevilli leta 1999, kjer je osvojil bronasto medaljo. Istega leta je za svoj uspeh prejel Bloudkovo nagrado. Po končani tekmovalni karieri se je povsem umaknil iz atletskih vod, na povabilo predsednika Atletske zveze Slovenije (AZS) Romana Dobnikar pa je z novim mandatom postal član strokovnega sveta AZS.
Več kot 20 let je minilo od zaključka vaše kariere. Ali še kdaj obujate spomine na tisto obdobje?
Seveda, spomini se občasno še vrnejo, predvsem ko si pogledam kakšne stare izrezke. Ravno pred kratkim sem delal predstavitev o sebi in naletel na stare video posnetke s svetovnega dvoranskega prvenstva v Maebashiju. Podoživel sem vse trenutke s tekme, še zavpil sem pred računalnikom podobno kot v videu. Prav tako podoživiš razočaranja. Na omenjenem tekmovanju sem postavil državni rekord, a bil žal četrti. Najraje pa se še vedno spomnim medalje s svetovnega prvenstva v Sevilli. Bilo je enkratno, tudi ta posnetek sem si pred kratkim po dolgem času spet ogledal.
Po konačni karieri ste se povsem umaknili iz atletike, je bila to načrtna poteza?
Sprva sem slabo leto še treniral enega fanta, ki je skakal v daljino, potem pa sem se res umaknil. Ni bilo načrtno. Po duši sem atlet, rad imam atletiko, a sem zašel v druge vode. Po končani karieri sem diplomiral, imel sem diplomo in uspehe, a ko sem iskal službo v atletskih vodah, od nikogar ni bilo odziva. Rekel sem si, da se silil ne bom nikamor, tako da sem si našel službo in šel svojo pot.
Kaj počnete danes?
Že mnoga leta sem učitelj v Centriu šolskih in obšolskih dejavnosti. Ravno pred dnevi sem bil dodeljen za pomoč na OŠ Kolezija. Živimo v čudnih časih. Spva v epidemiji nisem imel dela, potem smo delali na daljavo, a to ni to. Zdaj so nas porazdelili na druge šole, ko more kakšen od učiteljev v karanteno. Znašli smo se res v zahtevni situaciji, ki upam, da se čimprej konča.
Postali ste član Strokovnega sveta AZS, zakaj se po toliko letih vračate v atletiko?
V strokovni svet sem se vključil na povabilo predsednika AZS. Če lahko kakor koli pomagam, sem to pripravljen storiti. Moram pa se postopoma vrniti v te vode. Priznam, da 20 let atletike praktično nisem spremljal. Predvsem v prvem obdobju mi je bilo težko spremljati tekme, a težko razložim zakaj.
Kaj bo vaše delo na v strokovnem svetu?
Ravno pred dnevi smo si na seji razdelili funkcije. Sam bom povezovalni člen med internacionalno skupino atletov in strokovnim svetom. Idej je kar nekaj, bomo pa videli, kaj bomo lahko udejanjili v praksi.