Amsterdam, 07. julija (STA) – Slovenski rekorder Luka Janežič je drugi dan evropskega prvenstva v atletiki v Amsterdamu v polfinalu na 400 m zmagal v svoji skupini in se neposredno po mestih uvrstil v petkov finalni nastop. Skupno je bil s 45,63 sekunde osmi. V polfinalu na 100 m ovire je končala nastope Marina Tomič, ki je bila s 13,32 skupno 20.

Dvajsetletni Janežič, ki ga kljub mladosti uvrščajo v širši krog favoritov za visoka mesta, je prišel iz drugega zavoja v ciljno ravnino šele na petem mestu, nato pa je v zadnjih 60 metrih s pospeševanjem prehitel vse tekmece in zmagal v skupini.

“Zadovoljen sem, prišel sem v finale. Bil pa sem kar pod velikim pritiskom pred tekmo in pred EP. Vsi so pričakovali, da bom prišel v finale in mi bo tam sedaj veliko lažje. Pred tekom sem načrtoval prvi dve mesti, to mi je uspelo. Po prihodu iz drugega zavoja sem imel sicer celo pomisleke, če mi bo uspelo. Prehod iz druge ravnine je še rezerva pred finalom in če bom to popravil, bo še veliko bolje. V prvih 200 m sem šel zelo taktično, vendar sem imel potem dovolj moči in sem v zadnjih 50 m prišel tja, kjer sem želel biti. Toda tudi sicer tečem že vso sezono tako,” je povedal Ljubljančan, lani bronast na EP do 23 let.

“Mislim, da sem dal vse od sebe, vesel, da nisem imel kvalifikacij in sem bil dovolj spočit. Pred EP sem pričakoval, kar se je tu tudi zgodilo. Po doslej prikazanem so favoriti za medalje Britanec Martyn Rooney, Čeh Pavel Maslak in Belgijec Kevin Borlee, ostali pa bomo skušali pripraviti presenečenje. Možno je vse, ko si enkrat v finalu, pričakuješ medaljo, sem pa omenil, kdo je po mojem mnenju favorit,” je menil Janežič in dodal: “Slovenka reprezentanca je sicer že po dveh dnevih zelo veliko prikazala, je pa to evropsko prvenstvo, kjer je konkurenca manjša, kot na SP ali OI,” je dodal prvi slovenski finalist v sprintih na velikih tekmovanjih po Maticu Osovnikarju, ta pa je bil pred desetimi leti zadnji Slovenec, ki je stopil na zmagovalne stopničke na prvenstvih stare celine.

Štiriindvajsetletna Černjulova je na svoji prvi veliki članski tekmi v finalu zasedla deveto mesto. v prvem poskusu preskočila 1,84 m, v drugem pa 1,89 in tedaj napredovala na osmo mesto. Na 1,93 metra, kar je njen osebni rekord, pa je letvico trikrat podrla.

“Tremo sem imela v ogrevalnih skokih in nisem čutila, da imam danes skoke v nogah. Vesela pa sem, da mi jih je na koncu uspelo sestaviti in da sem dva dni zapored skakala na višini svojega osebnega rekorda, tudi dan prej v kvalifikacijah. Te možnosti v preteklosti pravzaprav sploh nisem imela. Nad uvrstitvijo sem malo razočarana. Bila sem ena zadnjih na vrsti na 1,93 m in sem s tem dobila priložnost, da jo preskočim, kar bi me popeljalo na peto mesto, ampak mi je za malo zmanjkalo,” je finale strnila Černjulova.

Osebni rekord je dosegla pred EP 18. junija na slovenskem prvenstvu v Celju, ko je z 1,93 metra izpolnila tudi normo za olimpijske igre v Riu de Janeiru. “Pred DP tega, kar mi je uspelo, nisem pričakovala, sem se pa pustila presenetiti. Nisem načrtovala kakšne uvrstitve na EP, osredotočila sem se le na tehniko, ker sem vedela, da bom le tako uspešna. Meter in 93 in višje višine sedaj sploh niso videti visoko, dajejo mi motivacijo. Zato me še toliko bolj jezi, da nisem preskočila 1,93 m. Potrebujem malo več treninga, da držim vertikalo v zaletu pred odrivom kar najdlje. Pred OI se bom skušala spočiti in narediti zaključne priprave, da bom v Riu še bolje skakala. Na OI grem neobremenjena, uživat, zaslužila sem si nastop, rada pa bi skočila osebni rekord in če mi bo to uspelo, bo uvrstitev prišla sama od sebe.”

Celjanka je z 1,77 m ena najmanjših skakalk v višino na tem EP. “Mislim, da sem bila celo najnižja v finalu. V tehniki sem boljša. Nižji kot si, bolj se moraš zaleteti k letvici. Tu imam še rezerve, še hitrejša moram biti v zaletu, da izvlečem vertikalo, vendar moram biti tehnično še boljša, da izkoristim hitrost. Zadnja dva koraka ne povežem, ko jih, pa višino preskočim, kot danes 1,89 m,” je pojasnila Černjulova.

Po OI se bo vrnila v ZDA na magistrski študij prehrane in zdravja ter bo tudi asistentka profesorja na univerzi Nebraska v Lincolnu. “Študij in atletika bosta kar izenačena, mislim, da mi bo uspelo obe stvari hkrati uspelo peljati naprej in ne bom imela težav,” je končala Černjulova.

Triintridesetletna Tomičeva je bila na polovici, po petih ovirah, še izenačena s tekmicami, nato pa je pričela izgubljati. “Ni mi jasno, zakaj tak čas, imela sem dober občutek. Noge so se vrtele, tudi start je bil zelo dober, toda ovire so ‘prihajale’ preblizu sem se morala usmerjati navzgor in ne naprej. Na zadnjih petih ovirah nisem uspela spremeniti ritma, morala bi se sprostiti in le še zavrteti noge. Škoda, a sem se vendarle izvlekla in nisem storila klasične napake, ko se sicer spustim in nato dobesedno zabijem. Šele začelo se je vse skupaj, bolje mi gre, zdrava sem, toda kar se tiče največje želje zadnjih štirih let, OI, te so sedaj dokončno pokopane,” je bila razočarana Tomičeva, ki se ji po olimpijskih igrah v Londonu pred štirimi leti tokrat ni uspelo uvrstiti v olimpijsko reprezentanco za Rio.