Kenijka Bornes Chepkirui Kitur je nova rekorderka ljubljanske proge. (Foto: Peter Kastelic / AZS)
Volkswagen 24. Ljubljanski maraton
Ljubljana, 27. oktober
Avtor: STA, AZS
Etiopijec Kelkile Gezahegn Woldaregay je z drugim najboljšim rezultatom v zgodovini tekmovanja postal zmagovalec letošnjega ljubljanskega maratona. Med pripadnicami nežnejšega spola se je Kenijka Bornes Chepkirui Kitur vpisala v zgodovino z novim rekordom ljubljanske proge. Državna prvaka v maraotnu sta postala Primož Kobe in Saša Pisk. V polmaratonu sta zmagala Mitja Krevs in Neja Kršinar, na 10 km pa Jan Kokalj in Klara Lukan, po novem tudi državna rekorderja na tej razdalji.
Najhitrejši trije maratonci. (Foto: Peter Kastelic / AZS)
Woldaregay je zmagal v maratonu med atleti in je tekel drugi najboljši čas te proge doslej (2:07:29). Hitrejši od njega je bil le Etiopijec Sisay Lemma Kasaye, ki je lani v slovenski prestolnici tekel enajst čas vseh maratonskih prog na svetu (2;04:58). Za Woldaregayjem, sedmim na svetovni lestvici, je bil drugi Kenijec Anthony Maritim (2:07:52) in tretji njegov rojak Vincent Rono (2:08:06). Med maratonkami je bila druga Eshete Shitaye iz Bahrajna (2:21:33), tretja pa Kenijka Dina Chemtai Kipoyogei (2:22:07).
Najhitrejše tri maratonke (Foto: Peter Kastelic / AZS)
Kobe z ritmom za “upokojence” do državnega naslova
Državna naslova sta na 42 km osvojila 38-letni nekdanji olimpijec Primož Kobe (2:29:53), skupno deveti, in 34-letna amaterska tekačica Saša Pisk (2:56:50), skupno 12. Kobe je na 42 km tekel prvič po odstopu na maratonu leta 2016, ko je še lovil normo za OI v Riu de Janeiru, v zadnjem obdobju pa so njegovo tekmovalno pot preprečevale poškodbe.
“Bila je lepa tekma, start je bil zame malo prehiter, s Simonom Navodnikom sva tekla skupaj, nekaj časa je narekoval ritem tudi Peter Kastelic, ki je nastopil na 21 km. Potem sem plačal davek hitrega tempa, ampak sem zdržal krizo v najtežjem delu. Nekaj časa smo se držali ukrajinskih tekmovalk, ena nas je v drugem delu prehitela, druga pa je odstopila,” je dejal Kobe in priznal: “Na koncu je bilo težko, ker sem letos pretekel le nekaj čez 2000 km, veliko premalo. Zato sem tekel zame ritem za upokojence. A upam, da se bom zdaj vendarle ‘sestavil’ po vseh zdravstvenih težavah. Hitrost imam, manjka mi vzdržljivosti in upam, da se bom za spomlad naslednje leto pripravil za boljši tek.”
Prvi trije v konkurenci državnega prvenstva v maratonu. (Foto: Peter Kastelic / AZS).
Kobe je bil mesto in dobro minuto pred Maticem Modicem (2:31:06), 11. pa je bil Bojan Cebin (2:36:47). A slednja nista registrirana člana Atletske zveze Slovenije, tako da je bil v DP srebrn Blaž Orešnik, skupno 12. (2:39:26). Bronast v DP je bil skupno 17. Martin Ocepek (2:44:50). Pred Ocepkom so bili poleg omenjenih Slovencev še trije, ki se tudi niso prijavili za DP.
“Malo me je skrbelo napovedano pretoplo vreme, ker imam raje hladnejše dneve. Toda bilo je kar dobro. Želela sem si osebnega rekorda, vesela sem, da mi je to uspelo. Nič nisem pričakovala glede uvrstitve v DP, edini cilj je bil, da prebijem mejo treh ur,” je povedala delovna terapevtka Piskova, ki poleg teka rada tudi kolesari in smuča.
Takoj za njo je v cilj prišla na 13. mestu Barbara Trunkelj (3:00:30). Tudi ona se ni prijavila za DP, tako da je srebro osvojila državna rekorderka Helena Javornik (3:06:50), ki pa že dolgo ne trenira več. Tretja za DP je bila Katja Rakušček (3:24:24), ki pa je bila šele 32. Pred njo je bilo poleg omenjene trojice še deset Slovenk.
Krevs in Kršinarjeva nista pustila presenečenja na polmaratonski razdalji
Kršinar (1:16:23) in Krevs (1:09:08) sta zmagala na 21 km. Drugi je bil Timotej Bečan (1:09:51), tretji pa David Pleše (1:10:31). Med polmaratonkami je bila druga Hrvatica Ana Štefulj (1:18:43), tretja pa Slovenka Laura Guzelj Blatnik (1:21:03). Po jutranjem hladu zaradi megle so bile pozneje temperature vse višje. “Poznalo se je, vsake pol ure je bilo sonce močnejše. Vse težje je bilo na progi zaradi višjih temperatur. Čeprav je bila proga v domačem Novem mestu, kjer sem nedavno zmagal, kar zahtevna, pa sem tam dosegel boljši čas. Zadovoljen sem z današnjo zmago, čas pa bi bil lahko boljši, kar sem pokazal že v dolenjski prestolnici. Danes mi enostavno ni steklo, kot sem si želel,” je po zmagi povedal Krevs.
Mitja Krevs
Na zmagovalnem odru je bil edini pravi atlet na stezi, saj je ugnal gorskega tekača Bečana, na tretji zmagovalni stopnički pa je bil triatlonec Pleše. Kršinarjeva pa je tekla osebni rekord za prepričljivo zmago na ženskem polmaratonu. “Zadovoljna sem, saj je vse, kar je bolje od osebnega rekorda, uspeh. To je lepa popotnica za december in maraton v Valencii. Pa tudi za naslednje tekme, saj ne treniram le za omenjeni maraton. Vesela sem, da dobro treniram, da nisem poškodovana. Ko si v ‘trenažnem’ procesu maratona, si ves čas vsaj malo utrjen. Zato sem vesela, da sem danes dobro nastopila,” je bila zadovoljna Kršinarjeva.
Čeprav so mednarodne maratonske norme za velika tekmovanja zelo zahtevne, pa še ni vrgla puške v koruzo, da se prebije na olimpijske igre naslednje leto na Japonskem. “Norme so zelo visoke, zame trenutno nedosegljive. Toda če pridem v krog 80 maratonk na svetu, pa bi imela vstopnico za največjo tekmo drugega leta v žepu,” je dodala Kršinarjeva.
Kokalj in Lukanova krepko popravila državna rekorda
Jan Kokalj (Foto: Peter Kastelic / AZS)
Jan Kokalj je z rekordom 10-kilometrske proge (30:52) slavil tretje leto zapored na tej razdalji. Med atletinjami je prav tako z rekordnim časom prvo mesto osvojila Lukanova (33:23), letošnja mladinska evropska prvakinja.
Kokalj je izboljšal prejšnji rekord proge, ki ga je Krevs dosegel leta 2011 (31:15), ter popravil tudi njegov slovenski rekord na 10 km za cestne teke iz letošnjega leta (31:13). Lukanova pa je popravila prejšnji najboljši čas ljubljanskega maratona Sonje Roman (33:32) iz leta 2015.
Lukanova je dosegla celo 16. izid med vsemi, tudi med atleti, ter za več kot tri minute ugnala vse tekmice, med katerimi je Urška Martinec na drugem mestu (36:31) za sekundo ugnala Biljano Cvijanović iz Srbije (36:32).
Klara Lukan (Foto: Peter Kastelic / AZS)
“Občutek med tekom je bil super, sploh nisem čutila ‘težkih nog’. Tudi na koncu me je adrenalin kar ponesel naprej. Ne morem verjeti, da sem izboljšala rekord Romanove, super zadovoljna sem. Do šestega, sedmega kilometra sem tekla v skupini, bilo je malo lažje, potem pa sem tekla sama naprej, a me je do cilja poneslo sijajno občinstvo,” je po zmagi povedala Lukanova.
Kokalj je za 23 sekund prehitel Matijo Rizmala (31:15), tretji je bil Matej Šturm (31:24). Ker se med 10-kilometrskim tekom megla še ni dvignila, je bilo v cilju še vedno 10 stopinj Celzija, prijetno za hiter tek.
“Med drugim in tretjim kilometrom sem pospešil in mi ni nihče več ni mogel resno slediti. Navajen sem sicer, da pri nas na tekmah tečem sam. Tako da tokrat ni bilo nič drugače. Vesel sem, da sem po poškodbi stopalnice v tej sezoni znova v dobri formi, čaka pa me še nekaj tekmovanj, na koncu leta tudi evropsko prvenstvo v krosu,” je povedal Kokalj.
Oba letošnja zmagovalca na 10 km sta mlada in nadarjena tekača, ki sta se izkazala že na prejšnjih tekmovanjih tako na cesti, še bolj pa na atletskih stadionih. Nastopila bosta tudi na EP v krosu, kjer si je Lukanova za cilj zadala medaljo. Lukanova je na prvem mestu na ljubljanskem maratonu nasledila partnerico na treningih Marušo Mišmaš, ki je slavila v prejšnjih dveh letih. Julija letos je na EP za starejše mladince do 20 let v Borasu na Švedskem na 5000 m zmagala in osvojila tretjo slovensko zlato medaljo na teh tekmovanjih. S časom 16:03,62 je obenem popravila svoj slovenski rekord za starejše mladinke.
Dobro formo in velik napredek v zadnjem obdobju je pokazala že 10. julija letos, ko je v Szekesfehervarju na Madžarskem v neolimpijskem teku na 2000 m s časom 5:47,15 izboljšala prejšnji slovenski članski rekord (5:55,42). Kokalj je na letošnjem DP v Celju zmagal tako na 5000 kot na 3000 m, marca pa je v Velenju na DP v krosu osvojil naslov med mlajšimi člani, a je obenem dosegel tudi absolutno najboljši čas.