Ljubljana, 16. 11. 2016
Atletsko zvezo Slovenije so danes obiskali legendarni nekdanji atleti Marko Račič, Marijana Lubej in Olga Šikovec Luncer.
V organizaciji najstarejšega slovenskega olimpijca Marka Račiča sta se z Olgo Šikovec Luncer, nekdanjo olimpijko in članico AD Kladivar, ki sedaj prebiva v Zagrebu, prvič sestala po skoraj pol stoletja. Račič je bil nekdaj zvezni kapetan reprezentance Jugoslavije, v kateri sta obe atletinji nastopili. Poleg dolgoletnega prijateljstva atlete druži mnogo zanimivih zgodb, ki so jih danes delili s predsednikom, direktorjem in ekipo AZS. Lubejeva je med drugim podrla jugoslovanski rekord do tedaj nepremagljive Šikovčeve. “To je lepota športa. Tekmice smo samo eno uro na štadionu, sicer pa velike prijateljice,” je ta dogodek komentirala Šikovčeva.
Ob prijetnem druženju je goste pozdravil tudi predsednik AZS: “Kdor ne ceni atletske zgodovine, tudi v atletski prihodnosti ne more biti uspešen,” je med drugim dejal predsednik, gostje pa bodo danes skupaj obiskali še Olimpijski komite Slovenije.
MARKO RAČIČ
(roj. 25. 4. 1920)
Marko Račič, najstarejši slovenski olimpijec je lani praznoval 95 let. Njegova kariera atleta, trenerja in funkcionarja ter predavatelja in publicista je dolga 85 let.
V jugoslovanski reprezentanci je nastopil 15-krat, prvič pa leta 1940 na balkanskih igrah v Turčiji. Na 100 in 200 m je osvojil 4 naslove državnega prvaka, 7-krat pa je bil najboljši v štafetah. Bil je tudi 20-krat rekorder na 200 in 300 m ter 18-krat v štafetah. Na 100 m ima osebni rekord 10,8, na 200 m pa 22,1, na 400 m pa 49,0. Tekmoval je na olimpijskih igrah leta 1948 v Londonu (na 400 m in štafeti 4 x 400 m), na dveh evropskih prvenstvih v Oslu (1946) in Bruslju (1950), pa na 100 in 200 m, sicer svojih paradnih disciplinah.
Delal kot reprezentančni trener za štafete, nato pa v šestdesetih prejšnjega tisočletja še selektor ženske reprezentance v času velikih uspehov evropske prvakinje na 800 m Vere Nikolić in srebrne skakalke v višino Olge Gere. Ponosen je še zlasti na žensko šprintersko štafeto Olga Šikovec-Draga Stamejčič-Zdenka Kolenc-Nada Simić, ki je bila na evropskem prvenstvu v Beogradu 1962 četrta, kar je še vedno najboljši dosežek katerekoli jugoslovanske in slovenske štafete.
7 let je bil predsednik trenerske organizacije, 16 let sodniške, pa vodja tekmovanj na sredozemskih igrah v Splitu 1979, balkanskih igrah v Ljubljani 1986 in univerzijadi v Zagrebu 1987.
Za svojo uspešno delo v atletiki je dobil številna priznanja, med drugimi je leta 1967 prejel zlato plaketo AZJ, leta 1981 Bloudkovo nagrado, leta 1997 zlato značko evropske atletske zveze, leta 2003 pa je postal častni član Atletske zveze Slovenije. Leta 2008 je prejel priznanje Mednarodnega olimpijskega komiteja »Šport in promocija olimpizma«, leta 2009 pa tudi Rožančevo nagrado Mestne občine Ljubljana.
MARIJANA LUBEJ
(roj. 21. junij 1945, Celje)
Marijana Lubej je za Jugoslavijo je nastopila 24-krat, med drugim tudi na Olimpijskih igrah 1968 v Ciudadu de México v štirih disciplinah ter na EP leta 1966 v peteroboju in teku na 80 m ovire. Članica Atletskega društva Kladivar Cetis Celje je v peteroboju je osvojila dvanajsto mesto, v šprintu na 100 m je nastopila v polfinalu, v šprintu na 200 m in 80 m z ovirami pa je pritekla do četrtfinala.
Ima šest zlatih in dve bronasti medalji z Balkanskih iger. Bila je jugoslovanska in slovenska rekorderka v šprintu na 60 m, 100 m, 200 m, 400 m in 100 m z ovirami. Rekorde Jugoslavije je skupno popravila kar devetkrat in bila v različnih disciplinah (100 m, 200 m, 80 m ovire, daljina in peteroboj) 14-kratna prvakinja Jugoslavije.
Izbrana je bila za naj športnico Slovenije ter je prejemnica Bloudkove plakete leta 1968.
Bila je zelo vsestranska atletinja, ki je dominirala po odhodu Drage Stamejčič iz atletike.
OLGA ŠIKOVEC
(Roj. 17. januar 1933, Trbovlje)
Olga Šikovec spada med uspešne atlete in atletinje Slovenije, ki so večkrat nastopili na tekmovanjih najvišjega atletskega nivoja.
Za Jugoslavijo nastopila na Poletnih olimpijskih igrah 1960 v Rimu, kjer je nastopila v teku na 100 m v polfinalu in 200 metrov v kvalifikacijah.
Dvakrat je nastopila tudi na Evropskem prvenstvu. V Beogradu leta 1962 je v štafeti 4×100 osvojila 4. mesto, v disciplini teka na 200 m pa je nastopila v polfinalu. V Stockholmu leta 1958 pa je nastopila v kvalifikacijah teka na 100 m ter polfinalu teka na 200 m.
Med letoma 1956 in 1965 je v različnih disciplinah zabeležila kar 9 zmag tudi na Balkanskih igrah. V teku na 100 m je trikrat popravila rekord Jugoslavije, v teku na 200 m pa dvakrat.
Med letoma 1955 in 1960 je v disciplinah tekov na 100 m, 200 m, 4×100 m ter 4×200 m petnajstkrat postala prvakinja Jugoslavije.