Maruša Mišmaš Zrimšek: Tudi brez medalje sem ponosna

Grosupeljčanka Mišmaš Zrimšek je 28. maja na diamantni ligi v Dohi, drugi postaji najmočnejše svetovne serije mitingov v tej sezoni, na 3000 m zapreke zasedla šesto mesto in z 9:16,82 prvič letos popravila svoj prejšnji slovenski rekord, drugič pa danes v finalu OI, kjer je ugnala tudi svetovno prvakinjo in svetovno rekorderko Beatrice Chepkoech; Kenijka je bila takoj za njo sedma.

Maruša Mišmaš Zrimšek (Foto: Aleš Fevžer / OKS)

Največji dosežek kariere

Šestindvajsetletna slovenska rekorderka, ki po poroki živi v Kamniku, je začela na osmem, devetem mestu sredi vodilne skupine. Vodilnih se je držala v skoraj celotnem prvem kilometru. Ko se ji je v drugem kilometru čelo kolone nekoliko oddaljilo, se je v dobrih 200 metrih z lepim pospeševanjem priključila vodilni deveterici in pozneje šesterici, ki si je pritekla nekaj prednosti.

Dva kroga pred ciljem je bila že na četrtem mestu, v zadnji krog pa je je šla kot peta. Američanka in nekdanja svetovna prvakinja Emma Coburn, ki je bila pozneje diskvalificirana, je bila tedaj na sedmem mestu že več kot 30 metrov zadaj. Po zadnji vodni zapreki je bila Slovenka peta. V zadnjih metrih jo je prehitela velika evropska tekmica Gesa Felicitas Krause iz Nemčije (9:14,00).

A se je Mišmaš Zrimškova veselila uvrstitve na šesto mesto in svojega največjega dosežka v karieri. V kvalifikacijah je bila 1. avgusta skupno deseta. V zadnji od treh skupin je bila druga in se je po mestih zanesljivo prebila v boj za odličja v svojem prvem olimpijskem nastopu.

“Dala sem vse od sebe, v cilj sem pritekla mrtva. Zadnje tri zapreke sem komaj preskočila, noge so me že močno bolele. Za to ni kriva vročina, saj jo kar dobro prenašam, enostavno sem želela biti blizu najboljšim, da mi je to uspelo, sem porabila vse moje moči,” je po teku dejala Grosupeljčanka.

Zaradi tega je v Tokio tudi prišla, čeprav ni hotela napovedovati rezultatov, pa je zdaj vendarle priznala, da je imela v glavi tudi kolajno. “Mislim, da so jo imele vse tekmovalke, ki so stale na startu. In vse so imele tudi možnosti, če bi se jim vse poklopilo. Dala sem si priložnost, bila celo nekaj časa na tretjem in četrtem mestu, priborila sem si priložnost, na koncu je malo zmanjkalo. A sem tudi brez nje vseeno ponosna,” je dejala Mišmaš Zrimškova, ki je olimpijsko tekmo vzela kot vse druge.

“Nisem imela nobenega dodatnega pritiska. Tako sem bila osredotočena, da sploh nisem razmišljala, da tečem na olimpijskih igrah. Pred dvema letoma sem v Dohi tekla na enaki tekmi, z isto konkurenco, ni bilo nobene razlike, razen, da so tu olimpijski krogi in da tam z izjemo pravih ljubiteljev atletike prvenstva nihče ni spremljal, tukaj pa tekmovanje spremljajo vsi,” ne vidi razliko med olimpijskimi igrami in drugimi tekmovanji slovenska rekorderka.

Vztrajala bo vsaj do Pariza

Kot sama pravi, ji bo olimpijski nastop dal dodatnega zagona za nadaljevanje kariere in naporne treninge. Namerava vztrajati do OI v Parizu ali tudi dlje. S trenerjem Tevžem Korentom odlično sodelujeta in nameravata še naprej graditi zgodbo o napredku.

Maruša Mišmaš Zrimšek (Foto: Aleš Fevžer / OKS)

“Vseeno pa se morava pogovoriti, kaj želiva naprej. Že sva se pogovarjala, da bi se eno sezono posvetila teku na 1500 metrov. V tej disciplini imam dober rezultat, pa se ji nisem resno posvečala. Toda ovire imam tudi rada, tako da te discipline nočem pustiti. Z dvema pa se na najvišji ravni resno ne morem ukvarjati,” pravi Mišmaš Zrimškova.

Zaradi poškodbe študentka magistrskega študija biokemije ni mogla nastopiti na OI pred petimi leti v Riu de Janeiru, a svoj velik napredek je pokazala že na svetovnem prvenstvu v Dohi leta 2019, kjer je zasedla 12. mesto.

Tudi na prvenstvih stare celine je bila že v krogu najboljših. Dvoransko EP v Pragi leta 2015 je končala na osmem mestu (3000 m), 10. mesto je dosegla na dvoranskem EP Glasgowu leta 2019 (1500 m) in na EP na prostem v Zürichu leta 2014 (3000 m zapreke), mesto nižje pa je bila na EP na prostem v Berlinu leta 2018 (3000 m zapreke).

V današnjem finalu v japonski prestolnici je Chemutaijeva v zadnjem delu nastopa najprej ujela dolgo vodilno Frerichsovo in jo 200 m pred ciljem prehitela za dokaj zanesljivo zmago; 22-letnica je s tem osvojila svoje prvo odličje na velikih tekmah. Frerichsovi, svetovni podprvakinji leta 2017 v Londonu, se je nevarno približevala Kiyengova, a je bila slednja na koncu bronasta. Kenijka je branila srebro iz prejšnjih OI leta v Riu, svetovni naslov je osvojila leta 2015 v Pekingu in bila še bronasta na SP v Londonu.