Kenijki tretji zaporedni olimpijski naslov, Ingebrigtsen vendarle do naslova, maraton Etiopijcu

Olimpijske igre (10. dan)

Pariz, 10. avgust 2024
Avtor: STA, AZS

Deseti atletski dan na olimpijskih igrah, v nedeljo je na sporedu le še ženski maraton, je bilo podeljenih devet kompletov medalj. Maraton je potekal že v jutranjih urah, osem finalnih obračunov pa je bilo na sporedu v zadnjem atletskem večeru v Parizu.

Tola z olimpijskim rekordom do zlata, Kipchoge odstopil

Etiopijec Tamirat Tola je zmagovalec moškega maratona. V Parizu se je odvil eden vrhuncev predzadnjega dne 33. olimpijskih iger moderne dobe, ki ga je z novim olimpijskim rekordom, ki zdaj znaša 2:06,26, dobil Tola. Drugo mesto je osvojil Belgijec Bashir Abdi, tretje pa Kenijec Benson Kipruto.

Tola je olimpijski rekord na 42,195 kilometra dolgi progi popravil za šest sekund. Za svetovnega prvaka v maratonu iz leta 2022 je to drugo olimpijsko odličje, potem ko je bil v Riu 2016 tretji v teku na 10.000 metrov.

Pred tem je bil olimpijski rekord v lasti Kenijca Samuela Wanjiruja, ki je v Pekingu leta 2008 za progo potreboval 2:06,32.

Da bo 32-letni Tola nastopil v Parizu, je sicer postalo jasno šele pred dvema tednoma, potem ko se je poškodoval njegov reprezentančni kolega Sisay Lemma.

Abdi, bronast iz Tokia pred tremi leti, je za zmagovalcem zaostal za 21 sekund, Kipruto, za katerega je bil to olimpijski prvenec, pa 34 sekund.

Kenijec Eliud Kipchoge, ki je poskušal postati prvi atlet s tremi olimpijskimi zmagami v maratonu, danes ni imel možnosti za najvišja mesta in je bil v ozadju že po polovici proge. V Tokiu je danes 39-letni Kipchoge postal tretji maratonec v zgodovini modernega olimpizma, ki je ubranil olimpijski naslov. Kipchoge, ki je bil marca na maratonu v Tokiu deseti, kar je bila njegova najslabša uvrstitev v maratonu, je bil v Parizu daleč zadaj. Uradni časomerilci so ga na 30. kilometru še zaznali, pozneje pa je odstopil.

Wanyonyi v stilu Rudishe

Kenijec Emmanuel Wanyonyi je na olimpijskih igrah v Parizu osvojil zlato medaljo in je s časom 1:41,19 sedaj tretji najhitrejši v zgodovini teka na dva stadionska kroga. Svoji državi je na tej razdalji pritekel peto zaporedno zmago na OI. Drugi je bil s kanadskim rekordom Marco Arop (1:41,20), bron pa je osvojil Alžirec Djamel Sedjati (1:41,50).

Hitrejša od šele 20-letnega Wanyonyija sta bila le rojaka, svetovni rekorder iz leta 2012 David Rudisha (1:40,91) ter Wilson Kipketer, ta je nastopal za Dansko (1:41,11). Sedjati je bil doslej tretji in ni veliko zaostal za osebnim rekordom (1:41,46), ki ga je dosegel julija letos v Monaku. Sedaj je pred njim tudi Arop.

Wanyonyi je vodil od starta do cilja, podobo je do olimpijskega naslova pred 12 leti prišel tudi njegov rojak Rudisha.

Norvežan se je oddolžil za poraz na krajši razdalji

Jakob Ingebrigtsen je osvojil zlato medaljo v teku na 5000 m. Že pred ciljno ravnino je imel veliko prednost za gladko zmago s časom 13:13,66. Drugi je bil Kenijec Ronald Kwemoi (13:15,04), tretji Grant Fisher iz ZDA (13:15,13), že tretji na teh igrah na dvakrat daljši razdalji.

Ingebrigtsen je bil glavni favorit na teh igrah že na 1500 metrov, kjer mu ne le ni uspelo ubraniti naslova iz Tokia, ampak je ostal brez medalje na četrtem mestu. Zato pa je do zmage prišel na razdalji, na kateri je dvakratni zaporedni svetovni prvak. Pred dvema mesecema je v Rimu na obeh razdaljah osvojil evropska naslova, kar mu je uspelo tudi že na dveh prvenstvih stare celine leta 2018 in 2022.

Hamish Kerr z Nove Zelandije je osvojil zlato v skoku v višino z 2,36 m. Toliko je zmogel tudi Shelby McEwen iz ZDA, ki je osvojil srebro, bron pa je osvojil Katarec Mutaz Essa Barshim z 2,34 m. Slednji je v Tokiu leta 2021 skupaj z Italijanom Gianmarcom Tamberijem osvojil zlato.

Kerr in McEwen sta bila popolnoma izenačena na Stade de Franceu, ko sta v prvih poskusih presegla 2,36 m, a nista bila nato uspešna na 2,38 m. Potem se nista odločila, da bi si segla v roko in oba stopila na najvišjo stopničko zmagovalnega odra, kot se je zgodilo tri leta prej. V dodatnih skokih so nižali višino do 2,34 m, ki jo je v prvem v skoku zmogel le Novozelandec in s tem zmagal.

Kipyegon do tretjega zaporednega zlata na 1500 m

Faith Kipyegon je osvojila še drugo medaljo. Po srebru v teku na 5000 m je predzadnji dan iger osvojila zlato na 1500 m z olimpijskim rekordom 3:51,29. Na tej razdalji je bila tridesetletnica prva tudi na olimpijskih igrah v Riu de Janeiru leta 2016 in pred tremi leti v Tokiu.

Druga je bila Avstralka Jessica Hull (3:52,56), bron pa je z britanskim rekordom osvojila Georgia Bell (3:52,61).

Sedemindvajsetletna Hull je po četrtem mestu marca letos na dvoranskem svetovnem prvenstvu v Glasgowu vendarle osvojila odličje na velikih tekmah. Prvič je bila na slednjih na zmagovalnem odru tri leta starejša Bell pred dvema mesecema na evropskem prvenstvu v Rimu, ko si je pritekla srebro, tokrat je končala mesto nižje.

Masai Russell iz ZDA si je nekoliko presenetljivo pritekla zlato medaljo na 100 metrov ovire. S časom 12,33 sekunde je za stotinko ugnala Cyreno Samba-Mayelo (12,34), ki je za gostitelje iger osvojila prvo atletsko medaljo. Bron je osvojila branilka naslova Jasmine Camacho-Quinn iz Portorika (12,36).

Japonska atletinja Haruka Kitaguchi je osvojila zlato medaljo v metu kopja s 65,80 metra, kar je zmogla že v prvi seriji ter svoji državi priborila prvo olimpijsko odličje v tej disciplini. Druga je bila Južnoafričanka Jo-Ane van Dyk (63,93 m), tretja pa Čehinja Nikola Ogrodnikova (63,68 m). Hrvatica Sara Kolak, olimpijska zmagovalka iz Ria 2016, je bila četrta (63,40 m) in je bron zgrešila za 18 centimetrov.

Američanom oba štafetna teka

Četverica atletov ZDA je osvojila zlato v štafeti 4 x 400 m in z olimpijskim rekordom 2:54,43 le za 14 stotink zaostala za najhitrejšim časom v zgodovini iz leta 1993 (2:54,29). Srebro je osvojila štafeta Bocvane z afriškim rekordom (2:54,53), Velika Britanija je za bron tekla evropski rekord (2:55,83).

Za ZDA so tekli Christopher Bailey, Vernon Norwood, Bryce Deadmon in olimpijski zmagovalec na 400 m ovire Rai Benjamin.

Tudi Američanke so osvojile zlato medaljo v štafeti 4 x 400 metrov. Bile so brez pravih tekmic na poti do zlate medalje ter so z 3:15,27 le za desetinko zaostale za svetovnim in olimpijskih rekordom Sovjetske zveze iz Seula leta 1988 (3:15,17).

V zmagoviti štafeti sta bili tudi Sydney McLaughlin-Levrone, na teh igrah je zmagala na 400 metrov ovire, in Gabby Thomas, zlata na 200 metrov, ter še Shamier Little in Alexis Holmes. Thomas je na igrah v francoski prestolnici tako osvojila kar tri zlate medalje, saj je bila tudi članica zmagovalne štafete 4 x 100 m.

Velik boj pa se je odvijal za preostali odličji. Femke Bol je Nizozemski v zadnji predaji pritekla srebro z državnim rekordom (3:19,50). Britanski rekord je bil potreben za bron (3:19,72).

---

Končne odločitve (10. dan):

Moški:

800 m:
1. Emmanuel Wanyonyi (Ken) 1:41,19
2. Marco Arop (Kan) 1:41,20
3. Djamel Sedjati (Alž) 1:41,50

5000 m:
1. Jakob Ingebrigtsen (Nor) 13:13,66
2. Ronald Kwemoi (Ken) 13:15,04
3. Grant Fisher (ZDA) 13:15,13

Maraton:
1. Tamirat Tola (Eti) 2;06:26 – olimpijski rekord
2. Bashir Abdi (Bel) 2;06:47
3. Benson Kipruto (Ken) 2;07:00

4 x 400 m:
1. ZDA (Bailey, Norwood, Deadmon, Benjamin) 2:54,43 – olimpijski rekord
2. Bocvana (Ndori, Kebinatshipi, Pesela, Tebogo) 2:54,53 – afriški rekord
3. Velika Britanija (Haydock-Wilson, Hudson-Smith, Leis Davey, Dobson) 2:55,83 – evropski rekord

Višina:
1. Hamish Kerr (NZl) 2,36 m
2. Shelby McEwen (ZDA) 2,36
3. Mutaz Essa Barshim (Kat) 2,34

Ženske:

1500 m:
1. Faith Kipyegon (Ken) 3:51,29 – olimpijski rekord
2. Jessica Hull (Avs) 3:52,56
3. Georgia Bell (VBr) 3:52,61

100 m ovire (veter: -0,3 m/s):
1. Masai Russell (ZDA) 12,33
2. Cyréna Samba-Mayela (Fra) 12,34
3. Jasmine Camacho-Quinn (PRi) 12,36

4 x 400 m:
1. ZDA (McLaughlin-Levrone, Thomas, Little, Holmes) 3:15,27
2. Nizozemska (Klaver, Peeters, de Witte, Bol) 3:19,50
3. Velika Britanija (Ohuruogu, Nielsen, Yeargin, Anning) 3:19,72

Kopje:
1. Haruka Kitaguchi (Jap) 65,80 m
2 Jo-Ane van Dyk (JAR) 63,93
3. Nikola Ogrodnikova (Češ) 63,68