Kristjan Čeh četrti po presenetljivi zmagi Jamajčana, Tina Šutej v finalu 19.

Olimpijske igre (7. dan)

Pariz, 7. avgust 2024
Avtor: STA, AZS

Slovenski atlet Kristjan Čeh je v finalu olimpijskih iger v Parizu v metu diska osvojil četrto mesto z 68,41 m in bron zgrešil za 90 cm. Presenetljivo je zmagal 25-letni Jamajčan Roje Stona z olimpijskih rekordom 70,00 m. Drugi je bil litovski svetovni rekorder Mykolas Alekna z 69,97 m, tretji Avstralec Matthew Denny (59,31 m).

Tina Šutej je v finalu skoka s palico zasedla 19. mesto, preskočila je le začetno višino 4,40 m. Četrtič je nastopila na OI ter tretjič zapored v olimpijskem finalu. Peta je bila na OI v Tokiu pred tremi leti, na 11. mestu je končala v Riu de Janeiru leta 2016, 19. je bila še v Londonu leta 2012. Avstralka Nina Kennedy je osvojila zlato medaljo, preskočila je 4,90 m. Zlata je bila že na svetovnem prvenstvu lani in bronasta na svetovnem prvenstvu leta 2022. Srebro je osvojila branilka olimpijskega zlata Katie Moon iz ZDA, bron pa Kanadčanka Alysha Newman, obe s 4,85 m.

Izjemen finale, a žal brez slovenske medalje

Brez odličja je poleg Čeha ostalo še nekaj izjemnih metalcev diska. Branilec naslova Šved Daniel Stahl, ki je tudi svetovni prvak, je bil sedmi (66,95 m), osmi pa Litovec Andrius Gudžius (66,55 m), nekdanji evropski prvak (2018) in svetovni prvak (2017). Peti za Čehom je bil evropski podprvak Lukas Weisshaidinger (67,54). Avstrijec je bil pred tem tretji na olimpijskih igrah v Tokiu ter tretji tudi na svetovnem prvenstvu v Dohi 2019 in na evropskem prvenstvu v Berlinu 2018, letos v Rimu na svetovnem prvenstvu pa srebrn.

Finale na teh olimpijskih igrah je Stona začel prvi in z 61,66 m ni navdušil. Čeh je kot drugi po vrsti vrgel 67,27 m in s tem presegel olimpijsko daljavo iz Tokia. Pred njim je bil po uvodni seriji le Alekna z 68,55 m, za njim pa sta se zvrstila Denny (66,89 m) in Gudžius (66,45 m), šele sedmi je bil Stahl (64,97 m). Čeh je z 68,41 m v drugem metu le za 14 cm zaostal za vodilnim Alekno. Stahl je s 66,95 m prišel na peto mesto, saj je Denny z 69,31 m prevzel vodstvo. Čeha je potisnil na tretje mesto.

Na čelo je znova prišel Alekna, ki je z 69,97 m odvzel olimpijski rekord očetu Virgilijusu, dvakratnemu olimpijskemu zmagovalcu ter po dvakrat zlatim in srebrnim na svetovnem prvenstvu. Weisshaidinger se je s 67,54 m prebil na četrto mesto. Tretja serija ni prinesla napredka Čehu, ki je orodje vrgel v mrežo tako kot tudi Alekna, pa tudi ostali iz najboljše šesterice, ki jo je zaključeval Gudžius, niso izboljšali svojih daljav.

V velikem finalu najboljše osmerice, ki je imela še tri poskuse, je najprej z natančno 70 m udaril Stona in z novim olimpijskim rekordom prišel na čelo. Čeh je bil tedaj že na četrtem mestu in je tam ostal, ko je njegov disk četrtič prišel na 66,36 m. Alekna je serijo zaključil z 68,88 m. Čeh je v petem metu vrgel dva cm manj kot v prejšnjem (66,34 m), Alekna pa tudi ni pridobil mesta po 68,49 m.

Pred finalno, zadnjo serijo je Čeh zaostajal za 90 cm za bronom, ki ga je imel v rokah Denny. Po metu, ki je meril le okrog 60 m, je orjak iz Podvincev pri Ptuju, ki živi in trenira v estonskem Tallinnu, namerno prestopil, zmajeval z glavo in nato zaploskal občinstvu. Brez izida je v predzadnjem metu tekme ostal tudi Alekna. Ta je letos izboljšal enega najstarejših svetovnih rekordov med atleti. Za 24-letnim Čehom je zaostal pred dobrim mesecem in pol na evropskem prvenstvu v Rimu. Tam je Čeh zmagal, branilec naslova Alekna pa je bil bronast. Na najpomembnejši tekmi leta pa je slavil Stona, ki je po neveljavnem zadnjem metu odet z jamajško zastavo proslavil svoj presenetljiv uspeh kariere.

 

Finalni nastop so skakalke s palico začele na višini 4,40 m. Petintridesetletna Ljubljančanka, ki zadnja leta trenira in živi v Celju, od koder je njen trener Milan Kranjc, je bila precej oddaljena od uspeha v prvem skoku. Z nogami je letvico podrla že med dviganjem za preskok. V drugem ji je šlo še slabše, saj ni opravila celotnega skoka in ni prišla do letvice.

Tretji in zadnji poskus ji je prinesel olajšanje, saj je bila uspešna in je lahko nadaljevala na 4,60 m. Prvič je skoraj ponovila neuspešen drugi skok, ki ga je imela na uvodni višini. Letvico je z nogami podrla v drugem skoku ter podobno tudi v tretjem.

“Enostavno ne morem skakati”

Članica celjskega Kladivarja je osvojila štiri medalje na velikih tekmovanjih po OI v Tokiu pred tremi leti. V prejšnjih dveh letih je nekdanja mladinska svetovna podprvakinja osvojila po dve srebrni in bronasti medalji na evropskih prvenstvih in dvoranskem svetovnem prvenstvu ter četrti mesti na svetovnem prvenstvu na prostem predlani in lani.

“Zmanjkalo mi je časa, da bi se bolje pripravila. Nimam občutkov v samem skoku, enostavno je to mučenje na palici. Nisem imela veliko treninga, predvsem mi je zmanjkal tehnični trening in mogoče malo treninga moči v zgornjem delu telesa,” je po nastopu v Parizu dejala razočarana Šutej.

“Vseeno sem mislila, da bo rezultat boljši. Roka me ne boli, a so roke na splošno bolj ‘švoh’ kot so bile na prejšnjih tekmovanjih. Nisem imela maksimalne moči in če nisi močan z zgornjim delom telesa, ne upravljaš ti palice, ampak palica tebe. Enostavno ne morem skakati.”

Letos je Šutej imela obilo težav z zdravjem. Zaradi poškodbe ahilove tetive ni nastopila že na dvoranskem SP marca letos v škotskem Glasgowu, kjer bi branila bron, osvojen v Beogradu pred dvema letoma. Odpovedala je tudi nastop na EP julija v Rimu, ker se je pred tem poškodovala roko na treningu v Celju. V večnem mestu bi tudi branila bronasto medaljo s prejšnjega prvenstva stare celine pred dvema letoma v Münchnu.

V Mariboru je 21. julija na prvi tekmi po skoraj dveh mesecih premora s 4,50 m potrdila odhod na OI. Sredi maja je namreč zadnjič nastopila. Tedaj je na diamantni ligi v Marakešu po hudih prebavnih težavah zasedla šesto mesto s 4,45 m. Po prihodu v domovino pa so ugotovili, da je bila še pozitivna na novi koronavirus.

Šutej je dva dneva pred finalom v kvalifikacijah preskočila 4,40 m, na 4,55 m pa je bila trikrat neuspešna. S tem je delila 12. izid in se uvrstila v finale, kar je uspelo 20 tekmovalkam, ena manj pa je nato tudi tekmovala.

Glede na vse težave v sezoni je bil tokrat nedosegljiv njen slovenski dvoranski in absolutni rekord, ki ga je s 4,82 m dosegla 2. februarja lani v Ostravi na Češkem, pa tudi rekord na prostem 4,81 m iz lanskega finala diamante lige, ki ga je sredi septembra v Eugenu v ZDA končala na drugem mestu.

Čeprav se olimpijska tekma ni izšla po željah, pa Šutej pravi, da ne obžaluje prihoda v Pariz. “Ni mi žal, da sem prišla. Nastop za reprezentanco je nekaj posebnega, še vedno rada dam nase reprezentančni dres, skačem s ponosom in tekma na tem tekmovališču je nekaj posebnega, vesela sem, da sem bila del tega dogodka. Je čustveno, ker so to moje zadnje igre. Seveda bi spremenila svoj rezultat, če bi lahko. A sem ponosna na svojo kariero,” je o olimpijskem nastopu dejala slovenska skakalka.

Jasno je tudi povedala, da je bil to zadnji olimpijski nastop, ne pa tudi konec kariere. “Ko bodo igre v Los Angelesu, bom stara 39 let, pri teh letih pa skok s palico ni nekaj, kar bi si želela početi. Ne bi rada imela uničenih tetiv, kolen in ramenskega obroča naslednjih 30 let. Treba je videti, kako se bo sezona končala, mogoče bom letos še nastopala, čeprav so vrata za diamantno ligo verjetno zaprta. Tekem je še veliko, sicer pa se bom skušala pripraviti za naslednjo sezono, ko načrtujem konec kariere,” je za slovo od stadiona Stade de France dejala Šutej.

Američanu zlato na 400 metrov

Američan Quincy Hall je novi olimpijski prvak v teku na 400 metrov. V finalu je slavil s časom 43,40. Srebro je dobil Britanec Matthew Hudson-Smith (43,44), bron je pripadel Zambijcu Muzali Samukongi s 43,74.

Hall je dosegel peti izid vseh časov v tej disciplini. Tretji z zadnjega svetovnega prvenstva v Budimpešti v tej disciplini in prvak v štafeti 4 x 400 metrov je danes dobil prvo olimpijsko medaljo.

Hudson-Smith, srebrn z lanskega svetovnega prvenstva, pa je tudi prvič v karieri prišel do olimpijske medalje. S časom 43,44 je postavil tudi nov evropski rekord. Čas zmagovalca, ki je slavil po izjemnem finišu, pa je tudi njegov osebni rekord.

Prvih pet je končalo pod 44 sekundami, na petem mestu (43,87) tudi 31-letni Kirani James iz Granade, ki ima sicer v zbirki komplet olimpijskih medalj v tej disciplini; zlat je bil leta 2012 v Londonu, srebrn leta 2016 v Riu in bronast v Tokiu pred tremi leti.

Maročan ubranil naslov, svetovni rekorder grdo padel

Maročan Soufiane El Bakkali je ubranil naslov olimpijskega prvaka v teku na 3000 metrov zapreke. V olimpijskem finalu je slavil s časom 8:06,05. Srebro je pripadlo Američanu Kennethu Rooksu z 8:06,41, bron pa Kenijcu Abrahamu Kibiwotu (8:06,47).

Za dvakratnega svetovnega prvaka El Bakkalija je današnja zlata medalja druga tega leska v karieri po Tokiu, medtem ko je bil za drugega in tretjega na današnji tekmi to največji olimpijski uspeh z uvrstitvijo med najboljše tri.

Svetovni rekorder Lamecha Girma iz Etiopije tekme ni končal po padcu na predzadnji “suhi” zapreki. Po močnem udarcu je obležal na stezi in so ga morali odnesti na nosilih.

---

Končne odločitve (7. dan):

Moški:

400 m:
1. Quincy Hall (ZDA) 43,40
2. Matthew Hudson-Smith (VBr) 43,44 – evropski rekord
3. Muzala Samukonga (Zam) 43,74

3000 m zapreke:
1. Soufiane El Bakkali (Mar) 8:06,05
2. Kenneth Rooks (ZDA) 8:06,41
3. Abraham Kibiwot (Ken) 8:06,47

Disk:
1. Roje Stona (Jam) 70,00 m – olimpijski rekord
2. Mykolas Alekna (Lit) 69,97
3. Matthew Denny (Avs) 69,31
4. Kristjan Čeh (Slo) 68,41

Ženske:

Palica:
1. Nina Kennedy (Avs) 4,90 m
2. Katie Moon (ZDA) 4,85
3. Alysha Newman (Kan) 4,85
…
19. Tina Šutej 4,40

Mešano:

Hoja, maraton, ekipno:
1. Španija (Maria Isabel Perez/Alvaro Martin) 2;50:31
2. Ekvador (Glenda Estefania Morejon/Brian Pintado) 2;51:22
3. Avstralija (Jemima Montag/Rhydian Cowley) 2:51:38