Atletika je ena izmed najbolj uspešnih slovenskih športov. Naši športniki redno sodelujejo na vseh velikih tekmovanjih, kot so olimpijske igre, svetovna prvenstva in evropska prvenstva.
Kot tekmovalni šport se je atletika v Sloveniji pojavila že leta 1887, leta 1920 pa je bilo organizirano prvi prvenstvo v Sloveniji. Le štiri leta kasneje beležimo prvo udeležbo Slovencev na olimpijskih igrah v zgodovini.
Prvo slovensko medaljo na velikih tekmovanjih je osvojil Stanko Lorger na evropskem prvenstvu v atletiki leta 1958 (110 metrov ovire) v Stockholmu. Na prvo olimpijsko medaljo smo čakali do leta 1996, ko je Brigita Bukovec stopila na drugo stopničko in osvojila srebro za Slovenijo v Atlanti. Zelo smo ponosni, da se v zadnjih desetletjih slovenski atleti vračajo v domovino z vseh mednarodnih tekmovanj z izjemnimi dosežki, številnimi medaljami in finali.
Trije slovenski športniki, Primož Kozmus, Brigita Bukovec in Jolanda Čeplak Batagelj, ki so se povzpeli na olimpijski podij, širijo slavo slovenskega športa po vsem svetu na najboljši možni način:
– Atlanta 1996: srebrna medalja, Brigita Bukovec,
– Atene 2004: bronasta medalja, Jolanda Čeplak Batagelj
– Peking 2008: zlata medalja, Primož Kozmus,
– London 2012: srebrna medalja, Primož Kozmus.
Poleg štirih olimpijskih medalj so na svetovnih prvenstvih slovenski atleti po osamosvojitvi osvojili 8 medalj (zlato: Primož Kozmus, srebro: Jolanda Čeplak, Primož Kozmus, Britta Bilač, bron: Gregor Cankar, Primož Kozmus, Marija Šestak, Brigita Bukovec), na evropskih prvenstvih pa 12 medalj, od njih 4 zlate medalje (Helena Javornik, Britta Bilač, in dvakrat Jolanda Čeplak).
2016
bronasta medalja Roberta Rennerja na Evropskem prvenstvu v Amsterdamu
srebrni medalji Maja Bedrač in Eve Pepelnak na Evropskem prvenstvu za mlajše mladince
bronaste medalje Lucije Krkoč in Mitja Kosovelja ter ženske ekipe na Svetovnem prvenstvu v gorskem maratonu
2015
30 medalj slovenskih atletov na največjih tekmovanjih na balkanskem, evropskem in svetovnem nivoju
volilni kongres Evropske atletske zveze na Bledu
2014
Martina Ratej drugouvrščena v skupnem seštevku meta kopja v Diamantni ligi
Srebrna kolajna Matije Muharja na mladinskem SP
Atletski vikend v znamenju zmage slovenske reprezentance na ekipnem tekmovanju Balkanation
2013
Matiji Muharju naslov svetovnega prvaka med mlajšimi mladinci.
2012
Srebrna kolajna na Olimpijskih igrah v Londonu Primoža Kozmusa.
2011
Evropsko prvenstvo v krosu drugič v Velenju.
2010
Svetovno prvenstvo v gorskih tekih na Veliki planini.
2009
Primož Kozmus svetovni prvak v metu kladiva v Berlinu.
2008
Olimpijska zlata medalja Primoža Kozmusa v Pekingu.
Preselitev Atletske zveze Slovenije v lastne prostore 08.12.2008.
2005
Organizacija 19. kongresa Evropske atletske zveze v Ljubljani z udeležbo predstavnikov 45 držav.
2002
Svetovni dvoranski rekord na 800 m Jolande Čeplak na evropskem dvoranskem prvenstvu na Dunaju.
Helena Javornik postane prva evropska prvakinja v krosu v Medulinu.
Evropski trenerski kongres (EACA) od 15.- 18. novembra v Čatežu z udeležbo skoraj 200 trenerjev.
2001
Evropsko prvenstvo v gorskih tekih v Cerkljah na Gorenjskem.
1999
Prva članska medalja na svetovnih prvenstvih (bron Cankarja v Sevilli).
Evropsko prvenstvo v krosu v Velenju.
1998
Ženska reprezentanca nastopi na pokalu Evrope »SPAR« super liga.
1997
Mladinsko evropsko prvenstvo v Ljubljani (MEPA ’97) od 24.- 27. julija.
1996
Prva olimpijska medalja (srebro Brigite Bukovec na 100 m ovire v Atlanti).
1995
Janez Aljančič postane član Sveta Evropske atletske zveze. Funkcijo opravlja do leta 2011, ko postane častni član EAA.
1994
Na Bledu zaseda Svet Evropske atletske zveze, ki se ga udeleži tudi predsednik Svetovne atletske zveze Primo Nebiolo.
V Ljubljani tekmovanje II. lige evropskega pokala Bruno Zauli, obe naši ekipi sta tretji.
1993
Atletska zveza Slovenije postane članica svetovne atletske zveze (IAAF) avgusta na kongresu v Stuttgartu.
1992
Na izrednem Svetu Evropske atletske zveze v februarju sprejem Slovenije kot začasno članico v Evropsko atletsko zvezo (EAA). Polnopravna članica postane 24. oktobra na izrednem kongresu EAA v Pragi.
18. maja v Ljubljani prva volilna skupščina Atletske zveze Slovenije v samostojni Sloveniji.
Prvi samostojni nastopi Slovenije na mednarodnih tekmovanjih (olimpijske igre, evropsko prvenstvo v dvorani, mladinsko svetovno prvenstvo, nastopi članskih in mladinskih reprezentanc).
1990
Prva medalja na svetovnem mladinskem prvenstvu (srebro Lužarjeve na 400 m ovire).
1987
Prva medalja na mladinskem evropskem prvenstvu (bron Dominčeve na 400 m ovire).
1980
Prvo uradno elektronsko merjenje časov izvedeno z lastno napravo.
1978
Bojan Polak-Stjenka postane kot prvi Slovenec predsednik Atletske zveze Jugoslavije.
1974
Prva ženska medalja (bron Nataše Urbančič v metu kopja) na evropskem prvenstvu v Rimu.
1973
4. in 5. avgusta izvedejo v Celju polfinalno tekmovanje Pokal Evrope.
1964
Draga Stamejčič 10. maja v Celju izenači svetovni rekord na 80 m ovire s časom 10.5.
1958
Prva slovenska medalja na evropskem prvenstvu v Stockholmu (srebro Stanka Lorgerja na 110 m ovire).
1951
Ustanovljen zbor trenerjev in instruktorjev, ki ga vodi Dragan Kramer.
1948
12. junija v Ljubljani ustanovljena Atletska zveza Slovenije
1945
Ustanovljen lahkoatletski odbor pri Fizkulturni zvezi Slovenije.
1938
Prva nastopa Slovencev (Pleteršek in Goršek) na evropskem prvenstvu v Parizu.
1927
Ustanovi se Zveza slovenskih lahkoatletskih klubov, ki deluje do leta 1938.
1924
Prvi slovenski nastop na olimpijskih igrah v Parizu (Perpar).
Prvenstvo Jugoslavije prvič v Sloveniji (v Ljubljani).
1922
V Ljubljani se ustanovi Lahkoatletska zveza Slovenije (7. maj), ki se konec leta preimenuje v Ljubljansko lahkoatletsko podzvezo in deluje do leta 1927.
1921
Pri Športni zvezi Slovenije se ustanovi lahkoatletski odsek, katerega načelnik je ing. Stanko Bloudek.
1920
Dvodnevno atletsko prvenstvo Slovenije za moške v Ljubljani (25.- 26. september).
1887
Atletika se pojavi kot tekmovalni šport pri dolenjskem Sokolu v Novem mestu.