Primož Kozmus

Primož Kozmus se je rodil 30. septembra 1979 v Novem mestu. Je najuspešnejši slovenski atlet vseh časov in edini slovenski atlet z zlato olimpijsko medaljo, ki jo je v metu kladiva osvojil v Pekingu leta 2008. Štiri leta pozneje je v Londonu osvojil še srebrno odličje. V svoji domači vitrini ima tudi celoten komplet medalj (zlato, srebro in bron) z atletskih svetovnih prvenstev. Leta 2008 je prejel Bloudkovo nagrado, leto pozneje red za zasluge s strani tedanjega predsednika Republike Slovenije Danila Türka, ob koncu športne kariere leta 2015 pa je postal tudi častni član Atletske zveze Slovenije.

Mladost je preživel v vasi Presladol blizu Brestanice, kjer je obiskoval tudi osnovno šolo. To so bila leta, ko je spoznal, da bo šport postal del njegovega življenja. Sprva se je zanimal predvsem za ekipne športe, kot so nogomet, rokomet in odbojka, šele v srednji šoli, ki jo je obiskoval v Brežicah, se je začel ukvarjati tudi z atletiko. Začel je s skokom v višino, a se ni mogel izogniti vplivu sestre Simone, ki je metala kladivo.

Primož Kozmus s slovensko zastavo proslavlja zmago v
metu kladiva na olimpijskih igrah v Pekingu leta 2008.
(Foto: IMAGO / Allstar)

Za Kozmusa bi težko dejali, da je svoj talent pokazal že v mladosti. Na mladinskem evropskem prvenstvu leta 1997 v Ljubljani je zasedel šele 22. mesto.

Tudi na prvih olimpijskih igrah leta 2000 v Sydneyju z 38. mestom ni dal vedeti, da bo nekoč na največjem športnem tekmovanju stopil prav na najvišjo stopničko.

A osredotočenost zgolj na treninge, trdo delo pod vodstvom Vladimirja Keva, trma in neverjetna disciplina so se iz leta v leto bolj obrestovali. Da se ne bo izgubil v povprečnosti, je prvič nakazal na svetovnem prvenstvu v Parizu leta 2003, kjer je osvojil peto mesto, enako uvrstitev pa je dosegel tudi na olimpijskih igrah v Atenah.

Svoje kladivo je uspešno vrtel in metal tudi na svetovnem prvenstvu v Osaki leta 2007, kjer je prišel do svoje prve medalje na velikih tekmovanjih. Z izjemnim metom v finalu, dolgim 82,29 metra, je osvojil srebro.

Vrhunec kariere je dosegel na olimpijskih igrah v Pekingu leta 2008, kjer je osvojil zlato odličje. “Presrečen sem. Težko najdem prave besede. Nikoli nisem skrival, da razmišljam o medalji. Spogledoval sem se tudi z zlatom, a sem vedel, da bo težko,” so bile njegove prve besede po zgodovinskem uspehu. Takrat je večkratni slovenski športnik leta predstavil tudi pobudo za uvedbo posebnih rent za uspešne športnike po koncu kariere, česar pa športna javnost ni sprejela z odobravanjem.

Leto pozneje je olimpijskemu dodal naslov svetovnega prvaka v Berlinu in postal prvi Slovenec, ki se lahko pohvali s takšnim dosežkom. Formo je tistega leta še stopnjeval ter 2. septembra v Celju postavil piko na i s svojim najdaljšim metom v karieri (82,58 m).

Oktobra 2009 je nepričakovano naznanil, da zaradi osebnih razlogov do nadaljnjega ne bo tekmoval. Vrnil se je leto pozneje in napovedal napad na olimpijsko medaljo v Londonu 2012, svojo napoved pa je tako kot številne pred tem tudi uresničil in osvojil srebro. Še pred tem je nekoliko nepričakovano na svetovnem prvenstvu v Daeguju leta 2011 osvojil bron.

Njegov zadnji nastop sega v leto 2014, ko je 20. septembra zmagal na ekipnem balkanskem prvenstvu v Ljubljani, zadnje večje tekmovanje, kjer je nastopil, pa je bilo evropsko prvenstvo v Zürichu, kjer je istega leta končal na šestem mestu.

Primož Kozmus je nedvomno legenda slovenskega športa. Njegovi dosežki so se z zlatimi črkami zapisali v slovensko športno zgodovino, šampiona njegovega kova pa bo, vsaj v atletskih vrstah, v prihodnosti zelo težko najti.

Profil na strani Svetovne atletike (World Athletics)