Kristjan Čeh (Foto: Steph Chambers/Getty Images za World Athletics)
Eugene, 25. julij
Avtor: Jože Zidar
Kristjan Čeh je na svetovnem prvenstvu v atletiki v ameriškem Eugenu v metu diska v noči na 20. julij po slovenskem času osvojil zlato medaljo z 71,13 metra. To je druga slovenska zlata medalja in skupno šesta na dosedanjih osemnajstih SP. V Eugenu je nastopilo deset slovenskih predstavnikov, kar polovica se jih je uvrstila v finale.
Doslej je bil od Slovencev na SP zlat le Primož Kozmus v metu kladiva v Berlinu leta 2009. Slednje prvenstvo je tako po žlahtnosti odličij enakovredno letošnjemu v Eugenu, pet finalnih nastopov, vendar z dvema medaljama, pa je bilo tudi v rekordni Osaki leta 2007.
Na prvem prvenstvu v kraljici športov v ZDA je bila blizu odličju Tina Šutej, ki je bila četrta v skoku s palico. Anita Horvat je bila sedma v finalu na 800 m, na 12. mestu je svoj prvi nastop na SP končala Lia Apostolovski v skoku v višino, 14. je bila Maruša Mišmaš Zrimšek na 3000 m zapreke, v kvalifikacijah pa je bila najbližje finalu Neja Filipič, 16. v troskoku.
Tina Šutej (Foto: Deca Text Och Bild via Top Athletics)
Slovenski junak SP je bil Čeh, ki je dosegel tudi rekord prvenstev. Na Haywardu Fieldu je bil razred zase, imel je v finalu dva meta prek 70 m, edini je presegel to mejo in se povsem približal državnemu rekordu 71,27 m, s katerim je v Birminghamu 21. maja letos na diamantni ligi prešel na deseto mesto v zgodovini.
Najboljši dosežek doslej v disciplini, v kateri so tekmovali že na antičnih olimpijadah, je s 74,08 m Nemcu Jürgnu Schultu uspel v domačem Neubrandenburgu 6. junija 1986.
Slovenske uvrstitve na SP 2022:
Nastopi v finalu:
1. Kristjan Čeh, disk (71,13 m) – rekord prvenstev
4. Tina Šutej, palica (4,70 m)
7. Anita Horvat, 800 m (1:59,83)
12. Lia Apostolovski, višina (1,89 m)
14. Maruša Mišmaš Zrimšek, 3000 m zapreke (9:40,78)
Izpadi v kvalifikacijah:
16. Neja Filipič, troskok (14,05 m)
27. Robert Renner, palica (5,50 m)
31. Jerneja Smonkar, 800 m (2:02,48)
32. Agata Zupin, 400 m ovire, (57,12)
33. Anita Horvat, 400 m (52,67)
39. Žan Rudolf, 800 m (1:49,87)
Prvo odličje je Sloveniji na SP prinesel Gregor Cankar, ki je bil leta 1999 v španski Sevilli tretji v skoku v daljino. Na prvenstvih od leta 2007 do leta 2011 je bila Slovenija med dobitniki odličij; vse je osvojil Primož Kozmus, poleg zlate medalje v nemški prestolnici je bil leta 2007 v Osaki srebrn, leta 2011 v južnokorejskem Daeguju pa bronast.
Primož Kozmus je bil zlat v Berlinu. (Foto: Vid Ponikvar / Sportida)
Na SP v Moskvi 2013 je zasedel nehvaležno četrto mesto in bron zgrešil za 14 centimetrov. S tem je dopolnil svojo zbirko uvrstitev, saj ima na SP vsa mesta od prvega do petega; peti je bil v Parizu 2003.
Boljša od tega njegovega nastopa v francoski prestolnici je bila le četverica, poleg Šutejeve letos pred tem še Cankar, Brigita Bukovec, ki je na 100 m ovire v Atenah leta 1997 zasedla četrto mesto, ter Marija Šestak.
Ta je na prejšnjem SP leta 2019 v Dohi prejela bronasto medaljo, osvojeno v troskoku 12 let pred prvenstvom v Katarju. Šestakova je bila v Osaki peta, a je nato zaradi dopinških prekrškov njenih tekmic pridobila dve mesti in je tako osvojila peto odličje za slovensko atletiko na SP.
V Osaki si je poleg srebra Kozmusa in brona Šestakove peto mesto priborila Brigita Langerholc v teku na 800 m, Miran Vodovnik je bil šesti v suvanju krogle, sedmi pa je bil v sprintu na 100 m Matic Osovnikar.
Gregor Cankar na podelitvi medalj na svetovnem prvenstvu v Sevilli leta 1999. (Foto: Tomi Lombar / Muzej novejše zgodovine Slovenije)
V Pekingu 2015 je bil v močno pomlajeni reprezentanci, prvič po dolgih letih brez Kozmusa, edini finalist tedaj 21-letni Robert Renner s 13. izidom in slovenskim rekordom v skoku s palico.
V Dohi so se pred tremi leti tri slovenske atletinje uvrstile v finale. Na 10. mestu je v finalu v metu kopja končala Martina Ratej, na 12. mestu Maruša Mišmaš Zrimšek na 3000 m zapreke, na 13. mesto pa se je Tina Šutej za njen prvi članski finale na SP. Maja Mihalinec se sicer ni uvrstila v finale na 200 m, ima pa njeno 12. mesto v zelo ostri in široki konkurenci sprinta finalni lesk.
Na 16. SP v Londonu 2017 je bila Martina Ratej kot edina finalistka deveta v metu kopja. Na desetem SP leta 2005 je najvišjo slovensko uvrstitev s 15. časom polfinala na 200 m dosegla Vrhničanka Alenka Bikar. Slednja je na 8. SP v kanadskem Edmontonu leta 2001 s sedmim mestom v teku na 200 metrov dosegla najboljšo slovensko uvrstitev.
Še sedaj slovenski rekorderki Brigita Bukovec in Britta Bilač sta leta 1997 uspešno nastopili na SP v Atenah. Bukovčeva je bila na 100 metrov ovire četrta, Bilačeva pa sedma v skoku v višino. Brigita Bukovec je v finalu teka na 100 m ovire na SP v Göteborgu leta 1995 zasedla osmo mesto.
Od SP v Tokiu leta 1991 so SP na dve leti, Slovenija pa je imela že v Stuttgartu leta 1993 zastopstvo pod svojo zastavo. V Nemčiji je tedaj Bukovčeva dosegla 10. mesto in prvič v karieri prebila magično mejo 13 sekund ter napovedala izjemno športno pot, ki jo je kronala na OI 1996 v Atlanti, kjer je s srebrom osvojila prvo slovensko atletsko olimpijsko odličje.
Pred tem so slovenski atleti in atletinje na SP na prostem trikrat nastopili v sestavi nekdanje jugoslovanske reprezentance. V Helsinkih leta 1983 se nobenemu od trojice ni uspelo prebiti iz predtekmovanj. Podobno se je primerilo tudi na SP 1987 v Rimu in na naslednjem SP leta 1991 v Tokiu.
Slovenske uvrstitve na dosedanjih SP:
1. Kristjan Čeh, disk, Eugene (ZDA), 2022
. Primož Kozmus, kladivo, Berlin (Nemčija) 2009
2. Primož Kozmus, kladivo, Osaka (Japonska) 2007
3. Gregor Cankar, daljina, Sevilla (Španija) 1999
. Marija Šestak, troskok, Osaka 2007
. Primož Kozmus, kladivo, Daegu (Južna Koreja) 2011
4. Tina Šutej, palica, Eugene (ZDA), 2022
. Primož Kozmus, kladivo, Moskva (Rusija) 2013
. Brigita Bukovec, 100 m ovire, Atene (Grčija) 1997
5. Primož Kozmus, kladivo, Pariz (Francija) 2003
. Brigita Langerholc, 800 m, Osaka 2007
6. Alenka Bikar, 200 m, Edmonton (Kanada) 2001
. Miran Vodovnik, krogla, Osaka 2007
7. Anita Horvat, 800 m, Eugene 2022
. Britta Bilač, višina, Atene 1997
. Matic Osovnikar, 100 m, Osaka 2007
. Martina Ratej, kopje, Daegu, 2011
8. Brigita Bukovec, 100 m ovire, Göteborg (Švedska) 1995
. Miran Vodovnik, krogla, Berlin (Nemčija) 2009
9. Renata Strašek, kopje, Göteborg (Švedska) 1995
. Snežana Vukmirovič, troskok, Moskva (Rusija) 2013
9. Martina Ratej, kopje, London (Velika Britanija) 2017
10. Martina Ratej, kopje, Doha (Katar) 2019
. Brigita Bukovec, 100 m ovire, Stuttgart (Nemčija) 1993
. Merlene Ottey, 100 m, Pariz 2003
. čas polfinala (15. mesto), Sonja Roman, 1500 m, Berlin 2009
11. Britta Bilač, višina, Stuttgart 1993
. Matija Šestak, 400 m, Sevilla 1999
. Helena Javornik, 5000 m, Sevilla 1999
. Igor Primc, disk, Edmonton 2001
11. Martina Ratej, kopje, Berlin 2009
11. čas v polfinalu (16. mesto), Sonja Roman, 1500 m, Osaka 2007
12. Lia Apostolovski, višina, Eugene 2022
. Jolanda Čeplak, 1500 m, Pariz 2003
. Maruša Mišmaš Zrimšek, 3000 m zapreke, Doha 2019
. Maja Mihalinec, 200 m, Doha 2019
13. Slovenija 4 X 400 metrov; Kocuvan, Horvat, Vrtačič in Šestak, Sevilla 1999
. Jolanda Čeplak, 800 m, Edmonton 2001
. Robert Renner, palica, Peking 2015
. Maruša Černjul, višina, London 2017
. Tina Šutej, palica, Doha 2019
14. Maruša Mišmaš Zrimšek, 3000 m zapreke, Eugene 2022
. Mirko Vindiš, maraton, Rim (Italija) 1987
14. čas prvega kroga kvalifikacij (17. mesto), Boštjan Buč, 3000 m zapreka, Osaka 2007
15. Brigita Langerholc, 800 m, Sevilla 1999
. Igor Primc, disk, Sevilla 1999
. Tina Šutej, palica, London 2017