Prihodnost slovenske atletike (8) – Jan Emberšič

Kamnik, 22. april
Avtor: Peter Kastelic

Jan Emberšič je eden najobetavnejših mladih slovenskih atletov. To je dokazal na zimskem prvenstvu Slovenije v metih, ko je 5-kilogramsko kladivo zalučal preko meje 70 metrov (70,04 m) in postavil nov državni rekord za mlajše mladince. Tekmovanje na Ptuju je bilo tudi zadnje pred prekinitvijo izvajanja koledarja atletskih tekmovanj zaradi koronavirusa.

V času samoizlocaije trenira po prilagojenem programu.

Trenutna situacija pa Janu niti najmanj ni zbila motivacije, saj se dobro zaveda, da je pred njim še bogata atletska kariera in nešteto tekem in priložnosti za dokazovanje. “Moja motivacija že od začetka razglašene epidemije narašča, saj imam na voljo več časa za trening. Sezona se je zame začela konec februarja, ko sem na Ptuju podrl državni rekord. S tem sem dokazal, da smo pozimi dobro delali in se nam obeta dobra sezona. Vendar pa je epidemija opravila svoje. Po začetni slabi volji in tudi jezi, saj nam je bila onemogočena uporaba metališča, sem se nekako pomiril in trener je kar hitro našel nove načine in prostore za vadbo,” pravi član Atletskega kluba Domžale, ki je v začetku meseca dopolnil 17. let.

Njegov trener je oče Danilo, ki je bil prav tako aktiven atlet, vendar ni vihtel kladiva, temveč je metal kopje. Bil je tako navdušen nad svetovnim rekorderjem Čehom Janom Železnyjem, da je njegov sin po njem dobil ime Jan.

“Jan trenira bolj, kot je do zdaj. Dopoldan opravi ogrevanje in vaje za izboljšanje tehnike meta kladiva. Popoldan naredi daljši trening. Trenutno mečemo prirejena kladiva (medicinka v vrečki), na travniku ob  Mercator centru Kamnik. Moč in ostale vaje naredimo v garaži. Tako žal ne moremo metati tekmovalnega kladiva, lahko pa izboljšujemo tehniko z drugimi sredstvi treninga,” o treningu v trenutni situaciji pove oče in trener. Glede na to, da se ukrepi postopoma popuščajo, se bosta kmalu lahko vrnila tudi na metališče, kjer bo Jan lahko vihtel tekmovalno orodje.

Rekorder tudi v strelstvu

Preden je po osnovni šoli postal popolnoma predan atletiki pa se je dijak drugega letnika Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra v Kamniku preizkusil tudi v nekaterih drugih športih. Do petega razreda osnovne šole je treniral nogomet pri NK Domžale, že takrat pa je opazoval metalce kladiva na sosednjem metališču.

V šestem razredu se je preizkusil še v strelstvu in leta 2016 skupaj z dvema sošolcema postavil nov državni rekord v streljanju s serijsko zračno puško, ki velja še danes, dve leti pozneje pa je v streljanju osvojil še državni naslov.

Dozdajšnji gosti rubrike Prihodnost slovenske atletike:

Klara LukanLia ApostolovskiSandro Jeršin Tomassini

Vid BotolinKristjan ČehZala IsteničVeronika Sadek

Zlatega Kozmusa sta pričakala na Brniku

Danes je njegov veliki vzornik olimpijski prvak Primož Kozmus. Ko ga je oče pri petih letih vzel s seboj na ljubljansko letališče, kjer sta skupaj pričakala prihod zlatega Brežičana iz Pekinga, se najbrž ni zavedal, da bo nekoč stopal po njegov sledeh.

Čeprav je pot do takšnega uspeha še dolga, pa njegov državni rekord potrjuje, da gre v pravo smer. “Primož, ki ga tudi osebno poznam in mi občasno da kakšen nasvet, je vsekakor moj veliki vzornik. Spominjam se leta 2008, ko sem po televiziji spremljal njegov nastop na olimpijskih igrah. Takrat sva ga z očetom pričakala na Brniku, ko se je vrnil z zlato medaljo. Nato sem ga spremljal ob očetu, ki nikoli ni zamudil mednarodnih nastopov slovenskih atletov,” še doda udeleženec lanskega olimpijskega festivala evropske mladine v Bakuju, kar šteje za največji uspeh do zdaj, njegovi apetiti pa so še precej večji: “Za letošnjo sezono imam cilj še izboljšati svoj državni rekord. Izpolnil sem že normo za evropsko mladinsko prvenstvo, ki naj bi potekalo julija v Rietiju, a je zaradi trenutnih razmer žal odpovedano. Čez nekaj let se želim približati normi za nastop na olimpijskih igrah leta 2024 v Parizu, čez deset let pa se vidim kot redni udeleženec svetovnih in evropskih prvenstev ter olimpijskih iger.”