Tina Šutej je na dvoranskem SP v Beogradu osvojila bron. (Foto: Peter Kastelic / AZS)
Slovenske uvrstitve na dvoranskih SP
Ljubljana, 28. februar
Avtor: AZS, STA
Slovenija je na dosedanjih dvoranskih svetovnih prvenstvih osvojila šest odličij, a še nobene zlatega leska. Vse so osvajale atletinje, in sicer tri srebrne ter tri bronaste medalje.
Foto: Peter Kastelic / AZS
Zadnjo medaljo je na zadnjem svetovnem prvenstvu v Beogradu osvojila Tina Šutej, ki je bila bronasta v skoku s palico (4,75 m). “Zadovoljna sem z medaljo. Dosegla sem jo skorajda tako, kot bi tekmovala doma. Veliko je bilo v zeleno oblečenih naših navijačev in tudi sicer sem čutila podporo s tribun. Po začetnih višinah, ko sem letvico podirala, sem zadovoljna, da sem se zbrala na 4,70 m, kar je bilo ključno v boju za zmagovalni oder,” je bila po tekmi zadovoljna Šutej.
Marija Šestak, ki je bila vodja slovenske ekipe na prvenstvu v srbski prestolnici, je na prejšnjem dvoranskem SP leta 2018 v Birminghamu, dve leti pozneje zaradi pandemije novega koronavirusa prvenstva na Kitajskem ni bilo, dobila srebro namesto brona. Leta 2008 je bila v Valencii tretja, a je napredovala, ker so pozneje odkrili, da je bila ena izmed tekmic pozitivna na dopinškem testu.
S tem se je na vrhu seznama uspešnih slovenskih atletinj na dvoranskih SP pridružila Britti Bilač, ki je bila v skoku v višino druga leta 1995 v Barceloni, in Jolandi Čeplak, drugi na 800 m leta 2004 na SP v Budimpešti.
Bronasti sta bili še Brigita Bukovec na 60 m ovire leta 1995 v Barceloni in Jamajčanka Merlene Ottey na 60 m leta 2003 v Birminghamu. Tudi slednja je svoje 31. odličje na velikih tekmovanjih, edino za Slovenijo, zaradi dopinga tekmice osvojila naknadno.
Bukovec in Čeplak sta bili pred dvema letoma na tribunah beograjske Štark arene, kjer sta stiskali pesti za Tino Šutej in druge slovenske reprezentante, tako da je bila z Marijo Šestak na 18. SP v Beogradu prisotna četverica od šestih dobitnic slovenskim medalj na teh tekmovanjih. Prišel je tudi Gregor Cankar, ki je v skoku v daljino leta 1999 v japonskem Maebashiju osvojil četrto mesto za najboljši slovenski moški dosežek, ki ga je pozneje dvakrat izenačil Matic Osovnikar. Škofjeločan je bil tik za dobitniki medalj v teku na 200 m leta 2003 v Birminghamu in na 60 m leta 2006 v Moskvi.
Najboljše slovenske uvrstitve na dvoranskih SP:
2. mesto:
Britta Bilač, višina (1995, Barcelona)
Jolanda Čeplak, 800 m (2004, Budimpešta)
Marija Šestak, troskok (2008, Valencia)
3. mesto:
Brigita Bukovec, 60 m ovire (1995, Barcelona)
Merlene Ottey, 60 m (2003, Birmingham)
Tina Šutej, palica (2022, Beograd)
4. mesto:
Brigita Bukovec, 60 m ovire (1999, Maebashi)
Gregor Cankar, daljava (1999, Maebashi)
Jolanda Čeplak, 800 m (2003, Birmingham)
Matic Osovnikar, 200 m (2003, Birmingham)
Matic Osovnikar, 60 m (2006, Moskva)
5. mesto:
Matic Osovnikar, 60 m (2004, Budimpešta)
6. mesto:
Brigita Bukovec, 60 m ovire (1993, Toronto)
Alenka Bikar, 200 m (2001, Lizbona)
Jolanda Čeplak, 800 m (2001, Lizbona)
7. mesto:
Brigita Bukovec, 60 m ovire (1997, Pariz)
Gregor Cankar, daljava (1997, Pariz)
Anja Valant, troskok (2001, Lizbona)
Alenka Bikar, 200 m polfinale (2004, Budimpešta)
Luka Janežič, 400 m, polfinale (2018, Birmingham)
8. mesto: Matija Šestak, 400 m (1999, Maebashi)
Helena Javornik, 1500 m (2001, Lizbona)
Ranko Leskovar, sedmeroboj (2004, Budimpešta)
9. mesto:
Jerneja Perc, 60 m (1997, Pariz)
Helena Javornik, 3000 m (1999, Maebashi)
Nataša Erjavec, krogla (1997, Pariz)
Merlene Ottey, 60 m (2004, Budimpešta)
Snežana Vukmirović, troskok (2010, Doha)
Marija Šestak, troskok (2012, Carigrad)
10. mesto:
Alenka Bikar, 200 m, (1999, Maebashi)
Tina Šutej, skok s palico (2014, Sopot)
Neja Filipič, troskok (2022, Beograd)
štafeta 4 X 400 m, (2022, Beograd)
Agata Zupin, Jerneja Smonkar, Veronika Sadek, Anita Horvat