Pogovor z gorskim tekačem Timotejem Bečanom
Ljubljana, 27. marec
Avtor: Peter Kastelic
Ljubitelji gorskega teka Timoteja Bečana prav gotov že dobro poznate, sej je en najboljših slovenskih gorskih tekačev zadnjega obdobja, ki rad premika meje mogočega, najbolj ponosen pa je na lanski rekord na Šmarno goro. Postal je namreč najhitrejši Slovenec, ki je od vznožja najbolj priljubljene ljubljanske izletniške točke pa do vrha pritekel v neverjetnih 11 minutah in 20 sekundah. Letos bi rad tekel še hitreje.
S Timotejem smo se pogovarjali v Sežani nekaj minut po tem, ko je ubranil zmago na polmaratonski razdalji Malega kraškega maratona. Zmagal je s precejšnjo prednostjo in dokazal, da je izjemno hiter tudi na ravnini.
Timotej Bečan je v nedeljo v Sežani ubranil zmago na plmaratonu Malega kraškega maratona. (Foto: Peter Kastelic / AZS)
“Vsi vemo, da je tudi v gorskih tekih hitrost tekača pomembna. Med vzponi so ravnine ali celo krajši spusti, tako da je hitrost dobrodošla, še posebej pa pri tekih gor/dol. Zato si za začetek sezone vedno izberem kakšen polmaraton in naredim nekaj ravninskih treningov,” nam za začetek pove 22-letni Medvodčan, ki pa za zdaj o maratonski karieri ne razmišlja: “Morda kasneje, ko bom star 30. Najprej moram izboljšati rezultate na 10 in 21 kilometrov. Nisem zelo vzdržljiv, tako da bi mi maraton delal kar precej preglavic, a enkrat se ga bom zagotovo lotil.”
Po 10 letih treninga košarke presedlal med tekače
Timoteja šport spremlja že od malega. Treniral je več športov, kar 10 let košarko. Med tekači je res med najvišjimi, a kot sam pravi za košarkarja še vedno precej prenizek: “Pri teku me višina ne ovira. Na štartu vse vidim in v gneči se znam zriniti.”
S tekom se resneje ukvarja šele dobra tri leta, odkar je nehal s košarko. Sprva je veliko kolesaril, a je ugotovil, da bo ob študijskih obveznostih najlažje v urnik vklopil tek. Prve teke po okoliških hribih je opravil z očetom, njegova prva tekaška tekma pa je bil Tek trojk, ki se ga je udeležil s staršema. “Tudi v gorske teke sem zašel, ker imam blizu doma hribe in sem vedno rad tekel po razgibanem terenu. Po cesti se mi ne bi dalo ves čas trenirati, je preveč monotono, podlaga je trda, korak je enak in zato pride tudi bolj pogosto do poškodb. V gorskih tekih res uživam, še posebej v teku navzgor,” razloži Bečan, ki je lani na evropskem prvenstvu v Skopju osvojil 13. mesto, na svetovnem v Andori pa 24.
Letos glavni cilj evropsko prvenstvo
Ambicij ne skriva, želi si med najboljše gorske tekače v Evropi. (Foto: Peter Kastelic / AZS)
“Največji letošnji cilj je evropsko prvenstvo v švicarskem Zermattu. Prvenstvo bo potekalo v kategoriji gor, kar mi bolj leži. Želim se čim bolj pripraviti, upam, da bom spočit in da se bodo poklopile še nekatere druge stvari, kar bi prineslo dober rezultat. Ne skrivam, da imam ambicije. Lani sem že dokazal, da sem se zmožen približati najboljšim, letos bi rad prišel še bližje, za kar se trudim vsak dan,” pove Bečan, ki večino treningov opravi sam: “Časovno mi to najbolj odgovarja. Družbe na treningu niti ne pogrešam, saj imam dovolj motivacije in se mi ni težko sam preganjati naokrog. Tudi do pretreniranosti prej pride v skupini, včasih se je treba malo nazaj držati.”
Za zdaj uspešno krmari med treningi, študijem – obiskuje 1. letnik magistrskega študija na Fakulteti za šport – in novopečeno vlogo očeta. “S punco Jasmino, ki je tudi tekačica, imava dvainpolmesečnega fantka. Zelo je razumevajoča in se mora trenutno sama odpovedati teku, jaz pa se bom potrudil, da bo čim prej tudi ona nazaj. Spimo zelo v redu, tako da ni nobenih ovir, kvečjemu dodatna motivacija in veselje,” je za konec povedal Bečan, za katerega bomo držali pesti, da slovenski gorski tek tudi rezultatsko po nekajletnem premoru spet postavi na mesto, kjer je predvsem po zaslugi Mitje in Mateje Kosovelj ter Petra Lamovca in Lucije Krkoč, ki so osvajali medalje na največjih tekmah, nekoč že bil.