Lojze Pungerčič (Foto: Rafael Marn/arhiv TK Šmarnogorska naveza)
Ljubjana, 20. november
Avtor: AZS
Dolgoleti atletski trener Lojze Pungerčič je na podlagi predlagatelja Marjana Žiberne in sopredlagateljev Atletskega kluba Kronos, Atletskega kluba Olimpija in Tekaškega kluba Šmarnogorska naveza ter priporočila Atletske zveze Slovenije postal letošnji dobitnik nagrade Marjana Rožanca za delo na strokovnem in organizacijskem področju v daljšem časovnem obdobju. Lani je isto nagrado prejel Tomo Šarf, alfa in omega slovenskega gorskega teka, s katerim sta mnogo let sodelovala na tem področju.
Nagrada Marjana Rožanca je najvišja nagrada Mestne občine Ljubljana na področju športa, ki jo lahko prejmejo amaterski športni delavci, športniki, športni pedagogi, profesionalni športni delavci in športni novinarji za izjemne športne dosežke v preteklem letu oz. za uspešno delo v daljšem časovnem obdobju.
Nagrado podeljuje župan Mestne občine Ljubljana na slovesni prireditvi, ki je običajno v mesecu novembru, vendar je letos zaradi znanih omejitev prestavljena na čas, ko bodo razmere to dopuščale.
Utemeljitev pobude za podelitev nagrade:
Lojze Pungerčič je v atletiki nepretrgoma prisoten že 65 let. Sprva je bil uspešen tekmovalec v tekih na srednje proge, nato je začel delovati kot atletski trener. Lani je minilo 55 let od začetka njegovega ukvarjanja s trenerstvom, delom, ki ga je z izredno odgovornostjo opravljal ob redni zaposlitvi in družini. Kljub visokim letom je na tem področju še vedno dejaven. Sprva je deloval pri Atletskem klubu Svoboda, kasneje pri AK Olimpija, nato pri AD Kronos, zadnja leta pa je trener pri klubu Šmarnogorska naveza.
V tem obdobju so njegovi atletinje in atleti postavili več kot 30 državnih rekordov v tekih na različnih razdaljah; od šprinta pa do tekov na dolge proge in gorskega teka, ter osvojili skoraj sto naslovov državnega prvaka v Jugoslaviji in Sloveniji. Njegovi najvidnejši atleti, Metod Žužek, Beno Piškur, Alja Sitar, Marjana Vidovič, Boštjan Novak, Nada Šober, Peter Kastelic in drugi, so bili državni reprezentanti, udeleženci mediteranskih, evropskih in svetovnih prvenstev.
Lojze Pungerčič je bil konec 80-ih in v začetku 90-ih let minulega stoletja eden od pionirjev tekmovalnega gorskega teka pri nas. Bil je tudi nacionalni trener in selektor reprezentanc te atletske panoge, ki je Sloveniji prinesla številna odličja z največjih tekmovanj. Ob njem na sliki je Franci Teraž, s katerim sta skupaj orala ledino slovenskega gorskega teka.
Svoje trenersko delo je vedno opravljal s posebnim čutom za mlade ljudi – ni bil le trener, ki je z izjemnim strokovnim znanjem atletinjam in atletom omogočil uresničitev športnega potenciala, pač pa je vedno opravljal tudi vzgojiteljsko, včasih celo starševsko vlogo. Iz svojih športnikov je oblikoval celovite, družbeno odgovorne osebnosti.
Mnogi med njimi so pozneje tudi sami začeli opravljati trenersko delo, še veliko več pa jih je vrednote, pridobljene v letih, ki so bila veliko več kot zgolj prizadevanje za športno odličnost, prenašalo v svoja družinska, delovna in druga okolja. Zato je bil Lojze Pungerčič vedno še veliko več kot “zgolj” odličen športni trener.
Lojze Pungerčič se je rodil na Bučki pri Škocjanu na Dolenjskem, ki je ob začetku druge svetovne vojne prišla pod nemško okupacijo. Najzgodnejša leta otroštva je z družino preživel kot izgnanec v nemškem mestu Sollingen. Ob obiskovanju šole v Brežicah je njegov tekaški talent opazil športni pedagog Branko Elsner in ga usmeril v atletiko.
Po prihodu v Ljubljano, kjer se je izšolal za geodeta in kjer odtlej živi, je treniral najprej pod vodstvom dr. Janeza Tometa, pozneje pa Marjana Skuška. Atleti, ki jih je tekom desetletij vzgajal v duhu ferpleja, humanosti, odgovornosti in solidarnosti, so mu pozneje, ko je zaradi bolezni tragično izgubil oba otroka in ženo, stali ob strani in mu vrnili vsaj del tistega, kar so od njega prejeli.
Lojze Pungerčič si po trdnem prepričanju predlagatelja zasluži Rožančevo nagrado tako zaradi strokovnega trenerskega dela in uspehov svojih športnikov, kot tudi zaradi tistega, kar običajno trenersko delo presega – uspešno vzgajanja mladih ljudi v visoko moralne, vsestransko odgovorne ljudi.