Berlin, 12. avgusta
Deset slovenskih atletov in atletinj je nastopilo na letošnjem evropskem prvenstvu na prostem, ki je v Berlinu potekalo od 7. do 12. avgusta, 6. avgusta popoldne pa je bilo že nekaj kvalifikacijskih tekmovanj. Četrta je bila Martina Ratej v metu kopja, peti Luka Janežič na 400 m in enajsta Maruša Mišmaš na 3000 m zapreke.
V polfinalu je nastopila še Anita Horvat in zasedla 14. mesto. Ostalim se ni uspelo prebiti iz kvalifikacij.
S tem ekipa ni v celoti izpolnila ciljev, ki si bili postavljeni pred odhodom, ko je predsednik strokovnega sveta Atletske zveze Slovenije Vladimir Kevo napovedal najmanj tri finalne uvrstitve in medaljo.
Temu je bila najbližje 36-letna Ratejeva, potem ko je v finalu kopje najdlje vrgla 61,41 metra. “Vse, kar lahko rečem, je to, da sem razočarana, 18 cm me je ločilo od medalje, ne morem verjeti, da sem to zapravila. Želja je bila prevelika, ne vem, kaj se je dogajalo. Občutek je bil dober, a ni bilo pospeška v izmetu. Ko sem videla izide, je bila želja še večja. Mogoče bi morala v drugi met na vse ali nič in tvegati, pa sem se skušala umiriti za dobro tehniko v nadaljevanju, kar se ni izšlo,” je bila na robu solz slovenska rekorderka, ki tako blizu svojemu prvemu odličju na velikih tekmah ni bila še nikoli.
Janežič je s petim izidom v finalu na 400 m ponovil dosežek z EP leta 2016 v Amsterdamu, vendar je imel zanj tokratni dosežek neprimerno večjo težo kot tisti izpred dveh let. “Sezono so zaznamovale poškodbe. Odpovedal sem dve diamantni ligi, veliko mitingov, še pred tremi tedni nisem vedel, ali bom tu sploh nastopil. Mislim, da je to velik dosežek za celotno ekipo. Še enkrat sem dokazal, da sodim med najboljše tekače v Evropi, naslednja priložnost bo EP v dvorani naslednjo zimo,” je napovedal aktualni evropski prvak do 23 let.
Mišmaševa, nekdanja mladinska evropsk podprvakinja (2013), je bila tretja slovenska finalistka; 11. mesto je zasedla z drugim časom njene kariere (9:34,50). Hitrejša je bila le v petek v kvalifikacijah, ko v drugi skupini zasedla šesto mesto in se z novim državnim rekordom, 9:34,28, zanesljivo uvrstila v finale, skupno pa je tedaj dosegla sedmi čas med vsemi.
“Bilo je noro vzdušje in mi od glasnih navijačev še vedno šumi v ušesih. Res sem uživala med tekom. Startala sem na medaljo, tako se tudi teče v finalu. Začela sem teči v ospredju, nisem sicer mislila pred tekmo, da bom povsem prva. Nisem namreč želela teči zadaj v koloni. Ves čas v nadaljevanju, ko nisem bila povsem na čelu, sem skušala biti med vodilnimi. Tako je bilo do petega kroga, potem pa me je malo pobralo. Zdaj vem, kaj mi še manjka, da bi bila čisto med najboljšimi. Ponosna sem nase, da sem se borila, vesela in zadovoljna ter motivirana za naslednja leta,” je bila po finalu nasmejana Mišmaševa.
Prvi izmed slovenske ekipe je na olimpijskem stadionu iz leta 1936 nastopil 6. avgusta nastopil Nejc Pleško; v kvalifikacijah meta kladiva zasedel 29. mesto z 68,29 m. Nedolgo zatem je Blaž Zupančič je na trgu v središču mesta v kvalifikacijah suvanja krogle zasedel 25. mesto (18,83 m).
Dan pred uradnim odprtjem prvenstva se tako ni začel po slovenskih željah, tudi naslednji dan pa je Tina Šutej v skoku s palico preskočila 4,20 metra in delila 25. izid.
Sreda je prinesla nasmehe v slovenski tabor. Janežič je v tretji polfinalni skupini na 400 m zasedel drugo mesto in se s 44,93 sekunde, svojim drugim najboljšim dosežkom kariere, po mestih neposredno uvrstil v finale, skupno je dosegel celo četrti izid.
V četrtek je nastopila polovica slovenske ekipe. Žan Rudolf je v prvem krogu teka na 800 m dosegel 21. izid (1:48,24). V kvalifikacijah meta diska je prav tako izpadla Veronika Domjan; zasedla je 27. mesto (49,89 m). Neja Filipič je po treh prestopih ostala brez uvrstitve v skoku v daljino.
Šele zgodnje popoldanske ure so prinesle preobrat. Martina Ratej je v svojem drugem metu z 61,69 metra presegla avtomatično kvalifikacijsko normo (60,50 m) in se z drugim izidom med vsemi tekmovalkami gladko uvrstila v finale.
Anita Horvat je nato zvečer v polfinalu na 400 metrov s časom 51,89 sekunde je v svoji skupini polfinala zasedla četrto, skupno pa 14. mesto. To je bil njen drugi najboljši čas kariere, ki pa ji ni mogel zagotoviti finala.
Maruša Mišmaš je nato v petek v kvalifikacijah na 3000 m zapreke v drugi skupini zasedla šesto mesto in se z novim državnim rekordom, 9:34,28, s skupno sedmim dosežkom zanesljivo uvrstila v finale. Ta je zvečer čakal Janežiča in Ratejevo, ki sta se približala zmagovalnemu odru, vendar nanj nista stopila. Po za slovenski tabor prosti soboti je zadnji dan tekla še Mišmaševa in z drugim časom njene kariere (9:34,50) pristala na enajstem mestu.