Ljubljana, 13. april
Avtor: AZS
V Zagrebu je v 91. letu starosti umrla slovenska atletinja Olga Šikovec Luncer, ki je leta 1960 nastopila na olimpijskih igrah.
Olga Šikovec Luncer se je rodila 17. januarja 1933 v Trbovljah. Šport je oboževala že od malih nog, svojo nagnjenost k atletiki je odkrila pri 19 letih, ko se je udeležila sindikalnega teka po celjskih ulicah.
Olga Šikovec Luncer
Od leta 1953 je nastopala za Atletski klub Kladivar iz Celja in takrat se je začela njena prava kariera. Bila je izjemno hitra in specializirana za šprinterske discipline. Imela je odličnega trenerja Fedorja Gradišnika, ki je bil zelo zaslužen za razvoj celjske atletike. Kmalu je začela nizati prve uspehe, že po dveh letih resnega treniranja pa je postala tudi državna reprezentantka. Skoraj desetletje je bila najboljša šprinterka Jugoslavije.
Leta 1959 se je poročila s športnim novinarjem Vilkom Luncerjem, po preselitvi v Zagreb leta 1961 pa je postala članica Akademskega atletskega kluba Mladost.
Na jugoslovanskih prvenstvih na prostem in v dvorani je v letih od 1955 do 1965 osvojila skupno 24 naslovov prvakinje. Sedemkrat je na posamičnih prvenstvih Jugoslavije osvojila dvojni kroni na 100 in 200 metrov. Je večkratna prvakinja Slovenije v teku na 100 in 200 metrov. Pred njo v Jugoslaviji ni bilo tako dolgotrajne prevlade ene atletinje v ženskem sprintu.
Uspešno je nastopila tudi kot članica štafete 4×100 metrov. S štafeto Kladivarja in Mladosti je dvakrat osvojila naslov prvaka Jugoslavije, z Mladostjo leta 1965 pa ekipno prvenstvo Jugoslavije.
Je prva ženska v Jugoslaviji, ki je 100 metrov pretekla v manj kot 12 sekundah, leta 1960 v Celju (11,9 sekunde), 200 metrov pa ji je uspelo preteči v manj kot 25 sekundah leta 1959 v Varaždinu (24,8). Z rezultatoma 11,7 sekunde na 100 metrov in 24,2 sekunde na 200 metrov, kar sta bila tudi njena osebna rekorda, se je leta 1961 uvrstila med dvajset najhitrejših atletinj na svetu.
Za reprezentanco je debitirala leta 1955, do leta 1965 pa je imela 95 nastopov na 31 tekmovanjih, tako da jo prištevajo med peterico športnic z največ nastopi v zgodovini članske reprezentance Jugoslavije. Od večjih tekmovanj velja izpostaviti udeležbo na olimpijskih igrah leta 1960 v Rimu. V teku na 100 metrov se je uvrstila v četrtfinale.
Nastopila je tudi na evropskih prvenstvih – leta 1958 v Stockholmu in leta 1962 v Beogradu. V štafeti 4×100 metrov je osvojila četrto mesto in postavila nov državni rekord, ki ni bil presežen osem let. Na Evropskih dvoranskih igrah leta 1966 v Dortmundu je bila članica štafete, ki je osvojila srebrno medaljo. Nastopila je tudi na svetovnem festivalu mladine leta 1959 in osvojila bronasto medaljo v teku na 100 metrov. V zbirki pokalov so tudi številne medalje z Balkanskih iger.
V družbi še dveh odličnih slovenskih atletov Stanka Lorgerja in Romana Leška. (Foto: arhiv AD Kladivar Celje)
S skupno 25 osvojenimi medaljami je ena najuspešnejših jugoslovanskih športnic vseh časov. Ko se je leta 1966 upokojila iz atletike, je bila tajnica Akademskega atletskega kluba Mladost. Opravljala je tudi številne naloge v sodniški organizaciji. Ima najvišji sodniški naziv – je mednarodna atletska sodnica z več kot 800 sojenji.
Za svoj prispevek v športu in družbenem delovanju je prejela številne nagrade in priznanja. Leta 1960 je bila v časopisu Polet razglašena za najboljšo športnico Slovenije, v letih 1962 in 1963 pa je bila najboljša hrvaška športnica v izboru Športnih novic.
Leta 1979 je bila odlikovana z redom zaslug za narod s srebrnim vencem, dobitnica zlate plakete Atletske zveze Jugoslavije in nagrade za življenjsko delo hrvaškega olimpijskega komiteja leta 1999.