Velenje, 20. junija (STA)
Južnoafričan Wayde van Niekerk, svetovni rekorder, olimpijski in svetovni prvak na 400 m, je na 22. mednarodnem atletskem mitingu v Velenju v teku na 100 m tekel rekord stadiona in se spustil pod mejo desetih sekund (9,94). Olimpijska prvakinja Sandra Perković iz Hrvaške je disk vrgla 69,58 m, kar je drugi izid sezone, prvega pa ima v lasti sama.
Slovenska rekorderka Martina Ratej je bila druga v metu kopja (61,14 m), pred njo je bila le lastnica izida sezone na svetu Turkinja Eda Tugsuz, ki je slavila s 63,93 m. Povsem blizu normi za svetovno prvenstvo avgusta v Londonu (52,10) sta buli prvouvrščeni obetavni slovenski atletinji Anita Horvat, ki je zmagala na 400 m (52,18), ter drugouvrščena Agata Zupin (52,29).
Robert Renner je s 5,50 m delil prvo mesto v skoku s palico, med atletinjami je v tej disciplini zmagala Tina Šutej s 4,40 m, na 5,55 m, kar je norma za SO pa je bila trikrat neuspešna, lestvico na višini norme za SP pa je trikrat podrla tudi Maruša Černjul, ki je v skoku v višino zmagala z 1,89 m.
Največji slovenski miting si je ogledal tudi podpredsednik Mednarodne atletske zveze in član Mednarodnega olimpijskega komiteja Sergej Bubka; ukrajinski skakalec s palico je bil eden najboljših atletov v zgodovini, mogoče je gledal še eno legendo atletike, ki prihaja iz Južne Afrike. Oba sta videla odprtje nove atletske steze stadiona Ob jezeru, na katerem je prvi krog odtekla članica domačega kluba Maja Mihalinec, ki po poškodbi še ni nared za nastope.
“Zelo sem vesel, da sem tako hitro tekel. Zadovoljen sem s formo in napredovanjem. Moram pa reči, da si želim še več, tek na 100 m v Velenju pa je bil le priprava za SP v Londonu,” je povedal Van Niekerk. Lani v Riu de Janeiru je olimpijsko zlato osvojil s svetovnim rekordom 43,03 sekunde in izboljšal prejšnji najboljši čas na stadionski krog enega najboljših športnikov vseh časov Michaela Johnsona iz leta 1999. Štiriindvajsetletni Wayde van Niekerk je edini atlet v zgodovini, ki je 100 m tekel pod 10 sekundami, na 200 m pod 20 sekundami in 400 m pod 44 sekundami.
Dvakratna olimpijska zmagovalka Sandra Perković je bila z 69,58 m daleč pred tekmicami, saj je drugouvrščena slovenska rekorderka Veronika Domjan disk vrgla 57,65 m. Na 400 m pa sta navdušili Hrovatova, udeleženka letošnjega dvoranskega EP, in Zupinova, ki je nedavno nenadejano dosegla normo za SP na pol stadionskega kroga. Borili sta se med seboj za zmago, saj je Lydia Jele iz Bocvane, ki je imela daleč najboljši prijavljeni izid, za njima v zaključku zaostala (52,97). Slovenki sta se zelo približali slovenskemu rekordu Brigite Langerholc Žager, ki je 14. avgusta 2000 v Ljubljani tekla 52,02; tega leta je bila tudi četrta na olimpijskih igrah v Sydneyju.
Odlična je bila tudi mlada Zala Istenič, ki je dosegla nov slovenski rekord v kategoriji pionirk (55.66).
Že ob 16.30, veliko pred osrednjim delom, se je začela za slovensko atletiko ena najzanimivejših disciplin, saj sta se v metu kopja pomerili Ratejeva, ki je šesta po izidih sezone na svetu (64,52 m), in Turkinja Eda Tugsuz, ki je ta čas na čelu te discipline na svetu (67,21 m). Ratejeva je vodila do vključno tretje serije, v kateri je vrgla svoj najboljši izid, nato pa jo je v naslednji Turkinja s 63,93 m prehitela. To sta bili tudi edini daljavi tekme prek 60 m. Ratejeva je nato vrgla več kot štiri metre manj od Turkinje (59,60), Tugsuzova ni več metala, Ratejeva, po nastopu ni bila zadovoljna, pa je imela zadnja dva poskusa neveljavna.
Hrvat Filip Mihaljević, bronast na lanskem dvoranskem SP, je v suvanju krogle edini presegel 20 m (20,14 m), tretji Blaž Zupančič pa je postavil mlajši članski slovenski rekord z 18,87 m. Na 800 m je bil najboljši Amela Tuko iz Bosne in Hercegovine, bronast na prejšnjem SP v Pekingu, ki je z 1:45,34 ugnal Antoina Gakemeja iz Burundija, aktualnega svetovnega dvoranskega podprvaka (1:46,08).
Atleti in atletinje so tako v metu kopja kot v skoku s palico, troskoku in v skoku v daljino nastopili skupaj. V metu kopja med atleti je dvojica presegla 80 m, največ je vrgel Avstralec Hamish Peacock (81,82 m), slovenski rekorder Matija Kranjc pa je bil četrti (75,98 m).