Prihodnost slovenske atletike (11) – Hana Mohar

Ljubljana, 30. november
Avtor: Peter Kastelic

Hana Mohar prihaja iz Grosupljega, trenira v Atletskem klubu Špela, je varovanka Špele Dizdarević, je pridna v šoli in je odlična mlada tekačica. Vas te atletski začetki na koga spominjajo? Kot bi brali zgodbo Maruše Mišmaš Zrimšek, danes ene najboljših evropskih tekačic. Ni čudno, da je Maruša tudi Hanina velika vzornica.

Komaj 13-letna atletinja je letos navdušila z novim državnim rekordom v teku na 1000 metrov v kategoriji pionirk, mlajših od 14 let. S časom 3:01,30 je nova rekorderka na tej razdalji postala konec septembra v Mariboru: “Po tihem sem upala, da dosežem državni rekord in to je bil tudi moj cilj v tej sezoni. Še bolj pa sem bila vesela, ker je bil rekord star sedem let in v nogah odlične atletinje Klare Lukan.”

Začelo se je z zmagami na šolskih krosih

“Z atletiko sem se prvič srečala na šolskih občinskih krosih. Ker rada tečem in sem bila na šolskih tekmovanjih vedno prva, sem želela svoje tekaške sposobnosti še nadgraditi. Tako sem se oktobra 2018 vpisala v atletsko šolo. V začetku leta 2019 sem imela prvo državno tekmovanje v dvorani na 600 metrov in že na prvi tekmi sem zmagala. Ker je trenerka Špela v meni videla potencial mi je to dalo še dodatno motivacijo in zagon,” se začetkov spoiminja Hana, ki trenira štirikrat tedensko, v treningih pa uživa: “Najbolj mi je všeč družba, da se na treningih zabavamo in naredimo težke treninge skupaj. Vedno si pomagamo in navijamo drug za drugega.”

Dozdajšnji gosti rubrike Prihodnost slovenske atletike:

Klara LukanLia ApostolovskiSandro Jeršin Tomassini

Vid BotolinKristjan ČehZala Istenič

Veronika SadekJan EmberšičAjda OsolnikMatic Ian Guček

Foto: Matej Macedoni

Popravila vse osebne rekorde

Za njo je odlična sezona, čeprav se je zarado karantene začela nekoliko pozneje. “V času karantene sem trenirala bolj individualno, ne na atletski stezi, temveč na poljih. Ker sem imela več časa, so bili moji treningi bolj intenzivni. Imela sem več časa zase, saj je bilo manj dela za šolo. Zdaj je dosti več dela za šolo in manj prostega časa. Tudi zdaj pa treniramo na polju in zaradi ukrepov popolnoma sami, brez trenerke. Z njo se slišiva preko Zooma, kjer naredimo vaje moči in se pogovorimo, kako smo opravili trening. Upam, da bo kmalu minilo in se bomo vrnili na stezo,” pove učenka Osnovne šole Louisa Adamiča v Grosupljem, ki je v letošnji sezoni izboljšala vse svoje osebne rekorde.

Nastopala je v disciplinah od 60 pa do 2000 metrov, pa tudi v skoku v daljino, metu vortexa in pionirskem četrveroboju.

Prav vseh disciplinah je izboljšala svoje najboljše dosežke, izstopal pa je že omenjeni rekord v teku na 1000 metrov. Poleg tega je z osebnim rekordom na 800 metrov (2:21,03) zmagala tudi na evropskih otroških igrah v Brnu.

Nekoč tudi na olimpijskih igrah

Pravi, da rada predvsem teče, njena trenerka pa meni, da morata izboljšati hitrost, zato v naslednji sezoni načrtujeta tudi teke na krajši razdalji ter teke čez ovire. Morda bomo kmalu res lahko govorili o naslednjici Mišmaševe, rekorderke na 3000 metrov z zaprekami, ki je svojo kariero prav tako začela s tekom na 400 metrov.

S trenerko ob semaforju, kjer je izpisan njen rekordni dosežek. (Foto: Matej Macedoni)

A Hana ima pred seboj še veliko treningov in trdega dela, če želi nekoč stopiti v Marušine čevlje, vsekakor pa je na dobri poti. “Že v kratkem si želim nastopiti na kakšni večji tekmi. Moj cilj je priti v slovensko reprezentanco in se udeleževati velikih mednarodnih tekmovanj, tudi olimpijskih iger,” je za konec še dodala bodoča udeleženka olimpijskih iger leta 2028 v Los Angelesu. Zakaj pa ne?