Prihodnost slovenske atletike (13) – Klemen Modrijančič

Ljubljana, 14. april
Avtor: Peter Kastelic

Klemen Modrijančič je 15-letni atlet iz Rač, vse od svojih prvih atletskih korakov pa se kali v Atletskemu društvu Slovenska Bistrica. Po zelo uspešni lanski sezoni je prejel naziv Naj atlet v kategoriji pionirjev. “Nisem bil prepričan, saj nisem poznal vseh dosežkov konkurentov iz drugih disciplin, sem pa upal, da bi mi ta naziv lahko pripadel,” se spomni zadnjih dni lanskega leta in doda: “To je bil prvi večji dosežek na nacionalni ravni, ki mi predstavlja dodatno motivacijo za naprej.”

A pojdimo lepo po vrsti. Klemen se je z atletiko začel ukvarjati v 3. razredu osnovne šole, ki jo je obiskoval v domačih Račah. Pravi, da so športna družina, a se ni nihče nikdar ukvarjal z atletiko. “Atletska tekmovanja sem rad gledal po televiziji, nekega de pa sem se odločil, da se tudi sam preizkusim. Ker na naši šoli nismo imeli krožka, smo se odpeljali na trening v Slovensko Bistrico. Hitro mi je atletika postala všeč, čeprav mi na začetku ni šlo prav dobro,” se spominja prvih atletskih korakov.

Na treninge ga še danes vozijo starši, saj še nima vozniškega izpita in prav logistika je edina manjša težava, a ker je šel tudi mlajši brat po njegovih stopinjah, je precej lažje tudi za starše: “Od nas do štadiona je 15 do 20 minut vožnje, a tudi zdaj, ko v srednjo šolo hodim v Maribor, kar je v nasprotni smeri, ni težav, saj me mami pobere na poti iz službe.”

Najbolj uživa v skoku v daljino

Prva leta, ko še ni resno vadil, se je preizkusil v različnih disciplinah, kmalu pa je ugotovil, da mu najbolj ležijo šprinti in skok v daljino. “Ko sem začel trenirati pri Ranku Leskovarju, smo začeli bolj resno trenirati, kar se je poznalo tudi pri rezultatih. Skok v daljino mi je bil od nekdaj najbolj všeč, prav tako šprinterske discipline. V teh disciplinah največ tekmujem še danes, bi se pa rad preizkusil tudi v mnogoboju,” pravi državni prvak med pionirji U16 v teku na 100 metrov, skoku v daljino in troskoku.

Danes trenira petkrat tedensko po uro in pol, obiskuje srednjo strojno šolo v Mariboru, vse obveznosti za šolo pa opravi že pred treningom: “Z usklajevanjem šole in treningov nikoli nisem imel težav.”

Dozdajšnji gosti rubrike Prihodnost slovenske atletike:

Klara LukanLia ApostolovskiSandro Jeršin TomassiniVid BotolinKristjan ČehZala IsteničVeronika SadekJan EmberšičAjda OsolnikMatic Ian GučekHana MoharFilip Jakob Demšar

Letošnji cilj je bilo mlajše mladinsko prvenstvo, ki je žal odpadlo

Kljub nekaj zdravstvenim težavam v decembru je Klemen tekmoval tudi v letošnji dvoranski sezoni. “Članskih dvoranskih tekem sem se udeležil, ker smo mislili, da mladinskih sploh ne bo, na koncu pa so ukrepi dovoljevali tudi tekme mladincev, kjer mi je šlo še precej bolje,” še pove in izda, da je imel cilj za letošnjo poletno sezono izpolnitev norme za evropsko prvenstvo U18 v Rietiju, ki pa je zaradi epidemije žal odpovedano.

Ker je bil prestavljen tudi olimpijski festival evropske mladine letos ne bo imel možnosti nastopa na večjem mednarodnem tekmovanju, a časa ima še dovolj. Pred njim je praktično še celotna atletska kariera: “Nekoč bi tudi sam rad nastopil na enem večjem tekmovanju, morda za začetek na balkanskem članskem prvenstvu.”

Čeprav pravi, da redno spremlja vse stvari povezane z atletiko, pa zgolj enega vzornika ne more izpostaviti. “Meni so vzor vsi, ki so boljši od mene, saj se od njih učim in želim biti tako dober kot oni,” je pogovor sklenil mladi up slovenske atletike.