Prihodnost slovenske atletike (19) – Tia Tanja Živko
Celje, 13. december
Avtor: Peter Kastelic
V kolikor ste ljubitelji kraljice športa, ste zagotovo že slišali za priimek Živko. Nekoč sta v tekaškem svetu blestela mama Anica in oče Romeo, danes pa državne naslove in rekorde zbira njuna hči Tia Tanja. Čas je, da jo spoznamo malo podrobneje.
Članica Atletskega društva Kladivar Celje je v letošnji sezoni blestela. Zrušila je kar sedem državnih rekordov v disciplinah od 800 do 3000 metrov, dva v dvorani in pet na prostem, vrhunec zanjo sanjske sezone pa je doživela na olimpijskem festivalu evropske mladine (OFEM) v Mariboru, kjer je osvojila bronasto medaljo.
Po koncu sezone je na prireditvi Naj atlet v Šentjerneju za piko na i prejela še naziv najboljše mlajše mladinke v letu 2023. Zlati kipec bo bržkone romal v vitrino zraven tistega, ki ga je prejela pred dvema letoma, ko je postala najboljša pionirka sezone 2021.
Celotna družina živi za atletiko
Glede na tekaška udejstvovanja staršev in dejstvu, da je atletiko treniral tudi starejši brat Robert, vsi trije so danes trenerji, ni presenetljivo, da se je na atletskih stezah znašla tudi sama: ”Že od nekdaj sem rada tekla, se lovila in sodelovala v igrah, ki so se jih šli ostali. A preden sem začela trenirati, sem raje kotalkala, kolesarila, rolala … Prvič sem si zaželela resno začeti trenirati, ko je ena od atletinj iz skupine mojih staršev osvojila res dobro uvrstitev in takrat sem si rekla, da bi bila tudi sama rada enkrat tako dobra.”
Tako je v drugi polovici osnovne šole igra prešla v resen trening, kmalu pa se je začel kazati tudi napredek in prišle so prve zmage: ”Najbolj se spominjam prve zmage na šolskem državnem prvenstvu v krosu, ki je bila za vse presenečenje. Pa zmagovalnega teka v dvorani na 1000 metrov, ko sem slavila za 2 stotinki. Takrat sem začela verjeti, da sem lahko nekoč res dobra.”
Kot pionirka v kategoriji U16 je pozneje postavila dva državna rekorda in zmagala na vseh prvenstvih, kjer je nastopala.
Sledil je prehod v kategorijo mlajših mladink, ko je prvič stopila tudi na mednarodno sceno. V teku na 1500 m je zmagala na balkanskem prvenstvu, nato pa osvojila še šesto mesto na evropskem prvenstvu mlajših mladink v Jeruzalemu ter peto mesto na OFEM v Banski Bystrici.
”Na mednarodnih tekmah je konkurenca na višjem nivoju, posledično lahko odtečeš boljši rezultat. Lani nisem bila tako uspešna, ker sem imela nekaj težav s hrbtom, k sreči pa so težave odpravljene. Spoznaš tudi druge kulture, spoznaš nove prijatelje in tudi vzdušje na tekmah je super. Lani je bila v Jeruzalemu super energija, po teku so ti prišli otroci čestitat in prosit za avtogram, tako da so te spravili v dobro voljo, tudi če se nisi najboljše počutil,” se spominja Tia Tanja, ki je na letošnjem OFEM v teku na 1500 metrov s časom 4:19,80 kar za pet sekund izboljšala državni rekord.
Trema (še) vedno prisotna
”Letos pred nastopom na OFEM me je bilo tako strah, da najraje kar ne bi nastopila. Z ogledom posnetkov in dihanjem sem se nato sprostila, po ogrevanju pa je živčnost počasni izginila. V prijavnici sem bila že osredotočena na tek. Tudi sončna očala sem imela predvsem zaradi fokusa. Tako ne vidim nič drugega kot samo stezo,” še pove 17-letna Celjanka, ki najraje tekmuje v teku na 1500 metrov.
”Zaenkrat je to moja najljubša disciplina in tudi v prihodnosti se vidim na tej razdalji. Bi pa se na kakšni resni tekmi poskusila tudi v teku na 3000 metrov. Trenutni rekord sem postavila v res težkih, deževnih in vetrovnih razmerah in vem, da lahko tečem še precej hitreje,” pravi dijakinja 3. letnika Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije (program medijski tehnik) iz Celja, ki za zdaj nima težav z usklajevanjem šole in športa: ”Šola gre super, letošnji letnik mi je še posebej všeč. Tudi nadaljevala bom nekaj v tej smeri, a se še nisem dokončno odločila. Enkrat imam v mislih fotografijo, drugič oblikovanje, ne vem še. Bo pa atletika zagotovo ostala.”
V prostem času najraje riše
Rada tekmuje na stezi, pa tudi v krosih in cestnih tekih, kjer tekme niso tako monotone in je ob progi precej več navijačev, še posebno na ljubljanskem maratonu, kjer je tudi letos zmagala.
V prostem času pa rada hodi na sprehode, igra kitaro, ustvarja v računalniških aplikacijah Adobe, ki jim jih brezplačno omogoča šola, še posebej pa rada riše: ”Res zelo, zelo rada rišem. To moram izpostaviti. Začela sem s svinčnikom, kasneje pa s posebnim kulijem. Običajno pobrskam po internetu za kakšno inspiracijo in nato poizkušam. Veliko slik sem že narisala, dan pred nastopom na OFEM na primer človeško srce. Tudi na tak način se sproščam.”
Dozdajšnji gosti rubrike Prihodnost slovenske atletike:
Kristjan ČehVid BotolinSandro Jeršin TomassiniLia ApostolovskiKlara LukanZala IsteničVeronika SadekJan EmberšičAjda OsolnikMatic Ian GučekHana MoharFilip Jakob DemšarKlemen ModrijančičAna Vita VernekerPetja KlojčnikŽan OgrincAljaž ŠkrinjarJakob Urbanč
Nekoč bi bila rada kot Keely Hodgkinson
Trenutno je s svojo tekaško skupino, v kateri je tudi naš obetavni tekač Vid Botolin, s katerim naredi največ treningov, mudi na pripravah na Cipru, kjer so bili že lani.
“‘Lani sem bila prvič na takšnih pripravah in bilo je super. Nasploh pa treniram v odlični skupini v Celju. Drug drugemu pomagamo, težko bi si želela kaj boljšega. Menim, da smo sanjska skupina,” še pove Živko, ki vzornico vidi v britanski atletinji Keely Hodgkinson: ”Ima posebno energijo, ki me je kar posrkala. Tako mlada je že osvojila olimpijsko medaljo in mi je res vzor, čeprav tekmuje v teku na 800 metrov. Je tudi dokaz, da belka lahko konkurira temnopoltim tekačicam.”
V prihodnji sezoni bo tekmovala v kategoriji starejšim mladink, vrhunec pa bo predstavljalo svetovno mladinsko prvenstvo v Peruju. ”Prvi cilj je, da se na prvenstvo uvrstim, nato pa želim doseči tudi čim višje mesto. To je cilj za leto 2024, dolgoročni cilj pa je nastop na olimpijskih igrah leta 2028, na poti do tja pa želim že naprej izboljševati osebne in državne rekorde.”
Tudi mi ji želimo še veliko uspeha na športni poti.