Prihodnost slovenske atletike (16) – Žan Ogrinc
Ljubljana, 13. avgust
Avtor: Peter Kastelic
Mladi mariborski tekač Žan Ogrinc (Poljane) je bil slovenski junak letošnje atletske odprave na olimpijskem festivalu evropske mladine (OFEM) na Slovaškem. V teku na 800 metrov je osvojil srebrno medaljo, edino atletsko na festivalu.
Komaj 16-letni tekač iz leta v leto močno napreduje, letos pa za reprezentanco nastopil tudi na evropskem prvenstvu do 18 let, kjer je osvojil 12. mesto, in balkanskem prvenstvu do 18 let, kjer je bil sedmi.
Prihaja iz atletske družine
“Z atletiko sem se začel ukvarjati pri petih letih in še danes jo z veseljem treniram. Pri 12 letih sem začel tudi s treningom nogometa in z atletiko skoraj že prenehal, a sem se premislil in se na koncu povsem posvetil atletiki,” se spominja odločanja med obema športoma danes. In kaj ga je prepričalo? ”Pri atletiki si odvisen samo od sebe. Če narediš napako, si zanjo odgovoren in le sam jo lahko popraviš.”
Z atletiko sta se ukvarjala že oba starša, oče je bil trener, mama odlična tekačica na srednje proge in njegova varovanka. Ljubezen do atletike sta prenesla tudi na otroka, saj ob Žanu tek trenira tudi njegova dve leti mlajša sestra Lana.
Žan trenira v skupini trenerja Sebastjana Jagarinca, nekdanjega odličnega tekača na 400 metrov, na pripravah pa določene treninge naredi tudi s konkurenti iz kakšne druge skupine: ”Sebastjan je super trener, dobro se razumeva in mu zaupam. Družba na treningih je super, občasno pa kakšne daljše treninge opravim tudi sam.”
Tudi šola mu trenutno ne povzroča preglavic. Obiskuje II. Gimnazijo v Mariboru, v športnem oddelku pa imajo posluh do športnikov.
Trenutno se vidi predvsem v teku na 800 metrov, kjer dosega tudi največje uspehe, a njegov osebni rekord na 400 metrov, ki znaša 50,52 razkriva, da je tudi izjemno hiter. “Tek na 800 metrov mi je najbolj zabavna disciplina. Zagotov pa ne bo edina, želim tekmovati tudi na 400 in 1500 metrov, a trenutno mi je najljubši tek na dva stadionska kroga,” še pove Mariborčan, ki od atletskega stadiona živi le nekaj minut s kolesom.
Na EP še bolj zadržan, na OFEM precej bolj pogumen
V mesecu juliju je nastopil na svojih dveh največjih tekmovanjih do zdaj, sprva na evropskem prvenstvu in nato še na OFEM. “V Sloveniji zelo pogosto tekmujem sam, zato je bilo prvenstvo v Izraelu nekaj povsem novega. Tek v konkurenci je drugačen in potrebno si je nabrati nekaj tovrstnih izkušenj. Tudi organizacija in protokol sta na drugem nivoju. V prijavnico je potrebno priti dosti pred štartom … vse to sem doživel prvič, a sem se z 12. mestom dobro odrezal. Na OFEM sem šel veliko bolj pogumno v tekmo in na koncu se je izplačalo. Ko sem se prebil v finale, sem si rekel, da grem na medaljo. Prvi krog je bil dokaj počasen in 300 metrov pred ciljem smo vsi iskali čim boljši položaj za finiš. Moral sem iti malo naokrog, da sem prišel na drugo mesto, ga vmes izgubil, a bil v finišu dovolj močan, da sem prišel do srebrne medalje,” je podoživel finalni tek, v katerem je dosegel čas 1:57,98. V predteku se je s časom 1:55,45 povsem približal osebnemu rekordu, ki ga je s časom 1:55,28 dosegel letos 8. maja na domačem stadionu v Mariboru.
Na letošnjem festivalu je nastopilo 97 slovenskih športnikov, za večino pa je to prvo srečanje z olimpizmom. Del OFEM so namreč otvoritvena in zaključna slovesnost z mimohodom zastavonoš, olimpijski ogenj in zaprisega, podobno kot to poteka na olimpijskih igrah. Tudi športniki iz različnih panog se družijo med seboj in spoznavajo olimpijske vrednote. “Ob vsem tem res začutiš ta olimpijski duh. Sam sem bil v sobi tudi z judoisti in igralci badmintona, s katerimi smo se dobro povezali. Tudi navijat smo hodili za športnike iz drugih panog,” še doda Ogrinc, ki še ni zaključil z letošnjo sezono: “Po OFEM sem imel nekaj dni premora, a me jeseni še čakajo tekem. Zagotovo bom tekmoval na šolskih tekmovanjih, pa tudi na kakšnem mitingu, a s trenerjem še nisva naredila plana.”
Slovenija ima trenutno dva odlična tekača na 800 metrov. Slovenski rekorder Žan Rudolf je nastil na svetovnem prvenstvu, na evropskem prvenstvu bo tekel Jan Vukovič, ki se je letos prebil na drugo mesto večne lestvice. Oba dokazujeta, da se tudi na tej razdalji da konkurirati najboljšim v Evropi, to pa je motivacija tudi za mlade, ki prihajajo: “To me zagotovo motivira, kot tudi da se belci nasploh v zadnjem času dokaj enakovredno kosajo z najboljšimi na svetu. Tudi moj cilj je, da bi enkrat tekmoval na največjih tekmovanjih, kot so evropsko in svetovno prvenstvo ter olimpijske igre.”
Ta tekmovanja rad spremlja tudi dokler ga še ni zraven. “Cela družina radi spremljamo velika atletska tekmovanja, gledam pa tudi nogomet. Kakšno tekmo Maribora si ogledam tudi v živo, sa je vedno dobro vzdušje.” Upajmo le, da ga nogomet ne bo spet zamikal in ostane v atletiki, kjer ga morda čaka še svetla prihodnost.
Dozdajšnji gosti rubrike Prihodnost slovenske atletike:
Kristjan ČehVid BotolinSandro Jeršin TomassiniLia ApostolovskiKlara LukanZala IsteničVeronika SadekJan EmberšičAjda OsolnikMatic Ian GučekHana MoharFilip Jakob DemšarKlemen ModrijančičAna Vita VernekerPetja Klojčnik