Prihodnost slovenske atletike (20) – Pika Bikar Kern
Ljubljana, 11. aprila
Avtor: Peter Kastelic
Pika Bikar Kern je obetavna slovenska atletinja, ki kljub zgolj 17 letom že meša štrene našim najboljšim šprinterkam. Na državnem članskem prvenstvu v dvorani je tako letos osvojila drugo mesto v teku na 200 metrov ter se z novim osebnim rekordom 23,97 prvič v karieri spustila pod 24 sekund.
V svoji paradni disciplini ima izpolnjeno normo za nastop na letošnjem svetovnem mladinskem prvenstvu v Peruju, ljubitelji atletike pa za zdaj bolj kot njo poznate njeno mamo. To je seveda Alenka Bikar, ena najuspešnejših slovenskih atletinj, ki je na svetovnem prvenstvu v Edmontonu leta 2001 osvojila peto mesto v teku na 200 metrov, v tej disciplini pa je bila isto leto bronasta na dvoranskem evropskem prvenstvu v Gentu. Zaradi teh izjemnih uspehov je bila proglašena tudi za športnico Slovenije leta 2001.
Jabolko ne pade daleč od drevesa
Zgornji pregovor v tem primeru definitivno drži. Pika gre vsekakor po stopinjah svoje mame, obe imata najraje tek na 200 metrov in vse kaže, da bosta obe tudi zelo uspešni. A Alenka naj ne bi imela prtov vmes, ko je šlo za izbor športa njene hčerke.
”Mami me ni nikoli silila v atletiko, nikoli nisem čutila pritika z njene strani, sama sem nekega dne prišla do nje in izrazila željo, da bi trenirala. Na šolskih tekmovanjih sem zmagovala v skoku v daljino. Takrat še nisem trenirala, ampak mi je bilo všeč. S treningi sem začela šele proti koncu osnovne šole, najprej v Medvodah, kjer živimo, ko pa sem se odločila, da bom gimnazijo obiskovala v Kranju, sem začela tam tudi trenirati, saj je logistično lažje usklajevati šolo in treninge, kot če bi se morala voziti v Ljubljano,” razloži članica Atletskega kluba Triglav Kranj, ki trenira pod taktirko trenerja Blaža Čadeža.
Skok v daljino je opustila, ko se je preizkusila v šprintu in ugotovila, da ji je ta bolj všeč.
Posluša tudi mamine nasvete
Seveda ima doma močno podporo, mami Alenka ima veliko izkušenj, a vseeno ne želi, da bi ta prevzela funkcijo trenerja: ”Mami nisi moj trener, za te stvari imam trenerja,” jo večkrat opomni, a hkrati prizna, da ji veliko pomaga: ”Včasih je dobro slišati tudi kakšen njen nasvet. Kdaj, ko trener ne more z mano na tekmo, vskoči mami, me pogleda in popravi pri kakšnem štartu. Tako mi je veliko lažje.”
V zadnjem obdobju si je tudi ogledala določene nastope z njenih tekmovanj, a dolgo sploh ni vedela, kako dobra atletinja je bila: ”Ko sem bila mlajša, se nisem zavedala tega. Zdaj počasi začenjam dojemati, ko primerjam svoje in njene rezultate pri enaki starosti. Sem ji pa večkrat povedala, da bom boljša kot ona, to je moj cilj.”
Poleg tega si želi čim boljše uvrstitve na svetovnem mladinskem prvenstvu, ki bo potekalo konec avgusta in sezono brez poškodb: ”Rezultatskih ciljev si pa nerada postavljam. Raje grem bolj s tokom, kar bo, bo.”
Kar nekaj smole na OFEM v Mariboru
Nekaj izkušenj z večjih mladinskih tekmovanj že ima. Leta 2022 je nastopila na evropskem prvenstvu za mlajše mladince in na olimpijskem festivalu evropske mladine na Slovaškem, lani pa je na istem tekmovanji nastopila tudi v Mariboru, a se ji nastopa žal nista posrečila.
”Velike tekmo so mi všeč, čeprav je velik večji pritisk. Še bolj se hočeš dokazati, a se včasih ne izide, kot se ni lani v Mariboru, ko sem prehitro štartala na 200 metrov in prejela rdeč karton, v štafeti pa smo tudi zaradi neuspešne predaje odstopile,” se spominja lanskih dogodkov v štajerski prestolnici, ki pa niso pokvarile splošnega vzdušja: ”Takšna tekmovanja so mi všeč, ker spoznaš tudi ljudi iz drugih držav, še posebej OFEM, kjer so tudi športniki iz drugih panog.”
Veseli jo tudi, da je trenutno v Sloveniji zelo dobra konkurenca: ”Še posebej v teku na 100 metrov so punce res hitre. Meni je ljubši tek na 200 metrov, kjer pa lahko tekmujem tudi z najboljšimi članicami. To me vleče še naprej.”
Trener jo vidi tudi v teku na 400 metrov, mama Alenka celo na 400 metrov z ovirami, a sama za zdaj ostaja pri pol krajši razdalji: ” Sprva o tem nisem želela ničesar slišati. To je še enkrat daljša razdalja. Zaenkrat še ne, bomo videli, kako mi bo šlo na 200 metrov. Če bom uspešna, bom ostala pri tej disciplini.”
Dijakinja tretjega letnika Gimnazije Franceta Prešerna v Kranju obiskuje športni razred in nima težav z usklajevanjem šole in atletike. ”Res so prilagodljivi, tako da brez težav združujem oboje,” še pove Pika, ki se v prostem času najraje druži s prijatelji, ki niso povezani z atletiko in je tudi ne spremljajo, da se lahko za nekaj časa povsem odklopi od kraljice športov.
Dozdajšnji gosti rubrike Prihodnost slovenske atletike:
Kristjan ČehVid BotolinSandro Jeršin TomassiniLia ApostolovskiKlara LukanZala IsteničVeronika SadekJan EmberšičAjda OsolnikMatic Ian GučekHana MoharFilip Jakob DemšarKlemen ModrijančičAna Vita VernekerPetja KlojčnikŽan OgrincAljaž ŠkrinjarJakob UrbančTia Tanja Živko